Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"V življenju vsak napelje svojo pot, zato je vsak od nas malo poseben in ravno te posebnosti naredijo naše življenje polno in zanimivo."
S to mislijo Branko Potočan, koreograf in plesalec, vabi na predstavo Nima fantič kapice..., ki jo je ustvaril s skupino fizičnega gledališča Fourklor. Zgodbo predstave, ki bo nocoj premierno izvedena v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma, pripovedujejo plesalci, ki prek plesnih gest simulirajo barvitost in nepredvidljivost življenja samega. Ta večžanrska gibalna premetanka, kot je predstava podnaslovljena, bo gledalcu omogočila več vzporednih branj. Pomembno mesto ima rekvizit, deluje kot podaljšek telesa, pogosto imamo občutek, da je težišče predstav. Ta poetična predstava, kot jo je na kratko in jedrnato opisal Branko Potočan, gradi svojo lastno vzporedno resničnost, prek naslovne Župančičeve uganke pa gledalcu daje slutiti, da obstaja več resnic, ki so odvisne od smeri pogleda.
Skupino Fourkrol so leta 1994 ustanovili Jana Menger, Sebastijan Starič, Dušan Teropšič in Branko Potočan. Ves čas si prizadevajo za razvoj svojega lastnega gibalnega jezika, ki je lahko tako poetski in hudomušen kot neustavljivo fizičen in brutalen. Izmed ustanovnih članov v Fourkloru delujeta le še Jana Menger in Branko Potočan, že dlje časa pa so skupini pridružene mlajše plesalke.
"V življenju vsak napelje svojo pot, zato je vsak od nas malo poseben in ravno te posebnosti naredijo naše življenje polno in zanimivo."
S to mislijo Branko Potočan, koreograf in plesalec, vabi na predstavo Nima fantič kapice..., ki jo je ustvaril s skupino fizičnega gledališča Fourklor. Zgodbo predstave, ki bo nocoj premierno izvedena v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma, pripovedujejo plesalci, ki prek plesnih gest simulirajo barvitost in nepredvidljivost življenja samega. Ta večžanrska gibalna premetanka, kot je predstava podnaslovljena, bo gledalcu omogočila več vzporednih branj. Pomembno mesto ima rekvizit, deluje kot podaljšek telesa, pogosto imamo občutek, da je težišče predstav. Ta poetična predstava, kot jo je na kratko in jedrnato opisal Branko Potočan, gradi svojo lastno vzporedno resničnost, prek naslovne Župančičeve uganke pa gledalcu daje slutiti, da obstaja več resnic, ki so odvisne od smeri pogleda.
Skupino Fourkrol so leta 1994 ustanovili Jana Menger, Sebastijan Starič, Dušan Teropšič in Branko Potočan. Ves čas si prizadevajo za razvoj svojega lastnega gibalnega jezika, ki je lahko tako poetski in hudomušen kot neustavljivo fizičen in brutalen. Izmed ustanovnih članov v Fourkloru delujeta le še Jana Menger in Branko Potočan, že dlje časa pa so skupini pridružene mlajše plesalke.
V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani je na ogled razstava Svet znotraj, oblikovanje modernih interierjev, od 1930 do danes. Svet znotraj prvič v večjem obsegu pri nas obravnava interier kot predmet sistematičnega raziskovanja in ovrednotenja. Pri tem ga ne omejuje na opremljanje prostora, ampak interier vzpostavlja kot sestavni del arhitekture in družbe.
V ljubljanskem Kinodvoru bo nocoj slovenska premiera kratkega filma Sestre, ki je v začetku leta dobil glavno nagrado na največjem festivalu kratkega filma na svetu v Clermont-Ferrandu. Posnela ga je Katarina Rešek – Kukla, ki jo poznamo tudi kot glasbenico in režiserko videospotov. Svojo prepoznavno estetiko, pri kateri je v ospredju telesnost, je uspešno prenesla tudi v svoj kratki film; v Sestrah, zgodbi o treh prijateljicah, ki se s patriarhalnim okoljem blokovskega naselja spopadajo tako, da trenirajo borilne veščine in se oblačijo v ohlapna oblačila, zaveznico pa najdejo v transspolni ženski iz sosednjega bloka. V filmu nastopajo Sarah Al Saleh, Mina Milovanović in Mia Skrbinac.
Ob 30. obletnici samostojne države in odhoda zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade so v Muzeju novejše zgodovine Celje na ogled postavili občasno razstavo s pomenljivim naslovom Služimo narodu. Obiskovalci naborniški sistem nekdanje socialistične Jugoslavije spoznavajo skozi osebne zgodb ljudi, ki so od leta 1957 pa do 1991 služili v JLA. Na razstavi so predstavljene vojaške izkušnje tudi direktorja muzeja Toneta Kregarja.
Neveljaven email naslov