Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Peer Gynt v koreografiji Edwarda Cluga na Kongresnem trgu
V okviru Festivala Ljubljana si lahko nocoj ob 21. uri ogledate balet Peer Gynt v koreografiji Edwarda Cluga in izvedbi SNG Maribor. Predstava je premiero doživela novembra 2015 ter po razprodanih domačih ponovitvah uspešno gostovala po Evropi, Kanadi, Severni in Južni Ameriki, Mehiki ter Koreji; kar dva večera zapored je navduševala v državnem akademskem gledališču Bolšoj v Moskvi. Drevi bo predstava zopet zaživela pred domačim občinstvom, tokrat na ljubljanskem Kongresnem trgu.
Celovečerni pripovedni balet Peer Gynt je pustolovsko-koreografska zgodba o posamezniku, ki niha med sanjami in stvarnostjo in išče samega sebe. Plesna zgodba dosledno sledi literarni predlogi, istoimenski drami Henrika Ibsena, ki je najpogosteje izvajano delo norveške književnosti in ki jo je Ibsen po večini napisal med svojim bivanjem v Italiji leta 1867. Glavni protagonist je antijunak Peer – lažnjivec, pustolovec, romantik; sin nekoč bogatega in uglednega trgovca, ki je zapil bogastvo in družino pahnil v siromaštvo. Zgodba gre nekako takole: Peer se zaljubi v Solveig, mladenko iz bogate družine, a jo pusti na cedilu in pobegne. S tem se začne njegovo dolgo popotovanje. Ko se naposled kot starec vrne v domovino, ga čaka vse neizrečeno in zamujeno. Spozna, da v svetu ni našel pravega sebe, na koncu ga odreši zvesta Solveig s svojo potrpežljivo in milostno ljubeznijo.
Peera Gynta lahko primerjamo z znamenitimi junaki, kot so Don Kihot, Faust, Hamlet, Don Juan, saj prikazuje posameznika kot neustrašnega iskalca resnice, ljubezen pa kot edino človeško vezivo.
Leta 1876 je prva uprizoritev doživela velik uspeh tudi zaradi glasbe, ki je zvočno v popolnosti ujela temeljna psihološka stanja protagonista in pripetljaje, v katere se je zapletal. Glasbo za gledališko prvo izvedbo je na pisateljevo prošnjo zložil Edvard Grieg. Ker je bil pri izvorni različici omejen z dolžino glasbenih točk, je skladatelj za življenja glasbo še večkrat revidiral. Najbolj priljubljena odlomka iz glasbe h gledališki drami Peer Gynt sta nedvomno Jutro in V dvorani gorskega kralja. V baletni različici pa je Clug posegel po še nekaterih drugih delih iz Griegovega opusa in drugi priložnostni glasbi.
V vlogi zapeljivega in predrznega norveškega sanjača Peera Gynta bo nastopil gostujoči srbski baletnik Míloš Isaílović, ki je v predstavi sodeloval tudi kot asistent koreografa. Vlogo Solveig pa bo poustvarila članica mariborskega baletnega ansambla Evgénija Kóškina.
Edward Clug je tako z ansamblom SNG Maribor ter stalnima sodelavcema koreografom Leom Kulašem in scenografom Markom Japljem ustvaril uspešno plesno interpretacijo zgodbe o Peeru Gyntu, ki gledalca popelje v kraljestvo opojne samoironije, absurda in nadrealizma.
Peer Gynt v koreografiji Edwarda Cluga na Kongresnem trgu
V okviru Festivala Ljubljana si lahko nocoj ob 21. uri ogledate balet Peer Gynt v koreografiji Edwarda Cluga in izvedbi SNG Maribor. Predstava je premiero doživela novembra 2015 ter po razprodanih domačih ponovitvah uspešno gostovala po Evropi, Kanadi, Severni in Južni Ameriki, Mehiki ter Koreji; kar dva večera zapored je navduševala v državnem akademskem gledališču Bolšoj v Moskvi. Drevi bo predstava zopet zaživela pred domačim občinstvom, tokrat na ljubljanskem Kongresnem trgu.
Celovečerni pripovedni balet Peer Gynt je pustolovsko-koreografska zgodba o posamezniku, ki niha med sanjami in stvarnostjo in išče samega sebe. Plesna zgodba dosledno sledi literarni predlogi, istoimenski drami Henrika Ibsena, ki je najpogosteje izvajano delo norveške književnosti in ki jo je Ibsen po večini napisal med svojim bivanjem v Italiji leta 1867. Glavni protagonist je antijunak Peer – lažnjivec, pustolovec, romantik; sin nekoč bogatega in uglednega trgovca, ki je zapil bogastvo in družino pahnil v siromaštvo. Zgodba gre nekako takole: Peer se zaljubi v Solveig, mladenko iz bogate družine, a jo pusti na cedilu in pobegne. S tem se začne njegovo dolgo popotovanje. Ko se naposled kot starec vrne v domovino, ga čaka vse neizrečeno in zamujeno. Spozna, da v svetu ni našel pravega sebe, na koncu ga odreši zvesta Solveig s svojo potrpežljivo in milostno ljubeznijo.
Peera Gynta lahko primerjamo z znamenitimi junaki, kot so Don Kihot, Faust, Hamlet, Don Juan, saj prikazuje posameznika kot neustrašnega iskalca resnice, ljubezen pa kot edino človeško vezivo.
Leta 1876 je prva uprizoritev doživela velik uspeh tudi zaradi glasbe, ki je zvočno v popolnosti ujela temeljna psihološka stanja protagonista in pripetljaje, v katere se je zapletal. Glasbo za gledališko prvo izvedbo je na pisateljevo prošnjo zložil Edvard Grieg. Ker je bil pri izvorni različici omejen z dolžino glasbenih točk, je skladatelj za življenja glasbo še večkrat revidiral. Najbolj priljubljena odlomka iz glasbe h gledališki drami Peer Gynt sta nedvomno Jutro in V dvorani gorskega kralja. V baletni različici pa je Clug posegel po še nekaterih drugih delih iz Griegovega opusa in drugi priložnostni glasbi.
V vlogi zapeljivega in predrznega norveškega sanjača Peera Gynta bo nastopil gostujoči srbski baletnik Míloš Isaílović, ki je v predstavi sodeloval tudi kot asistent koreografa. Vlogo Solveig pa bo poustvarila članica mariborskega baletnega ansambla Evgénija Kóškina.
Edward Clug je tako z ansamblom SNG Maribor ter stalnima sodelavcema koreografom Leom Kulašem in scenografom Markom Japljem ustvaril uspešno plesno interpretacijo zgodbe o Peeru Gyntu, ki gledalca popelje v kraljestvo opojne samoironije, absurda in nadrealizma.
V ponedeljek zjutraj je filmofile in drugo javnost po vsem svetu presenetila novica, da je oskarja za najboljši film prejel film, ki so mu napovedovali najmanj možnosti.
Vsebine Programa Ars
"Film resničnost lovi neodvisno od volje samega avtorja. Film je hočeš nočeš življenje". To je misel Piera Paola Pasolinija in nocoj se v Slovenski kinoteki v Ljubljani s projekcijo filma Mama Rim iz leta 1962 začenja retrospektiva njegovih filmov. Italijanski pesnik, pisatelj, dramatik in pozneje v življenju še filmski režiser je od leta 1961 do 1975, ko je umrl v še danes nepojasnjenem napadu, posnel 13 celovečercev. In prav vse filme Piera Paola Pasolinija bomo videli na kinotečni retrospektivi, ki bo potekala v Kinoteki vse do 8. maja. Retrospektiva na veliko kinotečno platno prihaja ob stoletnici Pasolinijevega rojstva; ta je bila 5. marca. Njegove filme bodo predvajali s 35 milimetrskih kopij. V Dvorani Silvana Furlana bodo odprli razstavo fotografij, med njimi tudi njegovega osnovnošolskega spričevala, saj je del mladosti preživel v Sloveniji, v Idriji; izdali pa bodo še prevod izbora njegovih filmskih esejev z naslovom Heretični empirizem. Potem ko se je uveljavil kot pesnik, pisatelj in angažirani intelektualec, se je Pier Paolo Pasolini v 60. letih prejšnjega stoletja posvetil filmom in posnel številne brezčasne klasike vse od Beračev do svojega zadnjega kontroverznega dela Salo ali 120 Sodome. Njegove premiere ni dočakal, saj je, še preden je film prišel v kino, podlegel brutalnemu napadu. Pasolini je sam dejal, da smrt za ustvarjalca tako kot montaža za film.
Vsebine Programa Ars
Minula oskarjevska noč je bila za ženske v filmu zgodovinska: Jane Campion je za svoj film Moč psa kot tretja režiserka dobila oskarja za najboljšo režijo, film CODA režiserke Sian Heder je dobil glavno nagrado – oskarja za najboljši film in oskarja za najboljšo priredbo scenarija, Ariana DeBose je za svoj nastop v Zgodbi z zahodne strani kot prva ne-bela kvirovska igralka dobila oskarja za najboljšo stransko vlogo, Billie Eilish je oskarjevka postala pri rosnih 20 letih za najboljšo izvirno filmsko glasbo, kostumografinja Jenny Beavan pa je to za svoj prispevek h Krueli postala že tretjič. Dosežke ustvarjalk je sicer zasenčilo moško nasilje, ali, kot so zapisali pri britanskem časniku The Guardian: "Če Jane Campion kot tretja režiserka dobi oskarja za najboljšo režijo, ampak Will Smith oklofuta Chrisa Rocka, se je to sploh zgodilo?" Več, Tina Poglajen. Novozelandka Jane Campion je prva ženska, ki je bila za oskarja za najboljšo režijo nominirana dvakrat – prvič za film Klavir iz leta 1993. Moč psa, dekonstrukcija mita o "pravih moških", kavbojih, je bil s kar 12 nominacijami sicer favorit letošnje podelitve. "Zelo sem ponosna, da sem nocoj dobila nagrado in da sem še ena režiserka, ki ji bodo sledile četrta, peta, šesta, sedma, osma. Zelo me veseli, da napredujemo hitreje. To smo potrebovali, enakost je pomembna." je povedala nagrajenka. Nepričakovani zmagovalec letošnjih oskarjev je CODA, neodvisna družinska drama z za Hollywood precej skromnim desetmilijonskim proračunom, o najstnici, ki živi v družini gluhih in sanja o karieri v glasbi. V filmu nastopajo gluhonemi igralci in igralke, vključno s Troyem Kotsurjem, ki je dobil oskarja za najboljšo stransko vlogo. Režiserka, Sian Heder: "Režiserka sem postala, ker sem videla to početi Jane Campion in druge režiserke. Upam, da bodo mlade ženske, ki si to želijo, videle mene; in da me bodo videli tudi neodvisni filmarji, ki se borijo, da bi lahko snemali. To je velik trenutek tudi za neodvisne filme. " Na neenak položaj spolov v filmski industriji je opozorila tudi komičarka Amy Schumer, ki je skupaj z Wando Sykes in Regino Hall povezovala letošnjo prireditev: "Akademija je letos najela tri ženske, ker je to še vedno ceneje, kot da bi najeli enega moškega, " je dejala.
Neveljaven email naslov