Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kakšno je bilo pred izumrtjem ljudi videti tipično človeško stanovanje?
»Neki človek je leta 2006 po človeškem štetju v knjigi The Revenge of Gaia napovedal, da bodo leta 2020 človeškega štetja ekstremne vremenske razmere postale norma in da bodo ljudje priča vse pogostejšim naravnim katastrofam. V letu 2020 so se njegove napovedi uresničile.«
Te besede nas pozdravijo ob vstopu v prostore oblikovalskega studia Ljudje v Ljubljani, kjer je trenutno na ogled njihova razstava Počivajte v miru, ljudje, ki razmišlja o vlogi oblikovanja v obdobju kapitalistične hiperprodukcije.
Razstava nas postavi v čas po letu 2041, ko je dokončno izumrla človeška vrsta. Natančen vzrok izumrtja ni znan, predvideva pa se, da je bilo povezano s posledicami ekonomskega sistema, ki je temeljil na neskončni rasti in akumulaciji kapitala in je v desetletju pred koncem prerasel v emocionalno ekonomijo, še beremo ob vstopu v prostore oblikovalskega studia Ljudje. Ta se na razstavi prelevi v tipično človeško bivališče, kot je ostalo ohranjeno od izumrtja in ogledamo si, kako je v svojih zadnjih letih živel človek, je povedala Tamara Lašič J.
Kako smo torej pred izumrtjem živeli ljudje? Virtualno smo potovali na nekoč obstoječe destinacije, sistem za hrano jo je proizvajal glede na izbrana čustva, pozitivna so seveda stala več, sistem nakupovanja nam je pakete dostavljal naravnost v dnevno sobo, produkti pa so nam bili ponujeni na podlagi čustev. Pozitivna čustva pa smo si lahko priigrali tudi na loteriji, kjer smo zastavili svoja lastna čustva. Ekonomija je torej čedalje bolj izkoriščala naše emocije, oglaševanje pa je prodrlo celo v naše sanje, saj smo spali ob pomoči aplikacije, ki omogoča osnoven način spanja z oglasi v sanjah in plačljivi način, kjer sanje izbiramo.
Razstava teme in možen razvoj našega življenja stopnjuje do absurda, a dileme in izzivi oblikovanja, ki jih izpostavlja, seveda obstajajo že danes – nenazadnje je poglavitna naloga oblikovanja, da produkti v posamezniku vzbudijo pozitivna čustva in asociacije. Če se po eni strani kapitalizem ob pomoči oblikovanja čedalje bolj zažira v vse pore našega življenja, pa se po drugi strani veča tudi zavest o pomenu in vlogi oblikovanja v družbi. Studio Ljudje na to ne opozarja le z umetniškimi projekti, temveč tudi z oblikovalskim delom za naročnike. Taka je bila denimo podoba 26.ga Bienala oblikovanja, za katero so prejeli tudi veliko nagrado Brumen. Tamara Lašič je povedala, da sami na odgovornost do družbe skušajo opozarjati tudi naročnike, ta naloga pa je povezana tudi s končnimi uporabniki in sama vidi še veliko možnosti za razvoj.
Potrošnike, oblikovalce, naročnike predvsem pa verjetno odločevalce torej čaka še veliko dela, da se realnost, kot jo slika studio Ljudje, ne bo uresničila in bo ostalo zgolj pri duhoviti razstavi, ki na absurden in na videz lahkoten način razmišlja o pomembnih in težkih temah.
Kakšno je bilo pred izumrtjem ljudi videti tipično človeško stanovanje?
»Neki človek je leta 2006 po človeškem štetju v knjigi The Revenge of Gaia napovedal, da bodo leta 2020 človeškega štetja ekstremne vremenske razmere postale norma in da bodo ljudje priča vse pogostejšim naravnim katastrofam. V letu 2020 so se njegove napovedi uresničile.«
Te besede nas pozdravijo ob vstopu v prostore oblikovalskega studia Ljudje v Ljubljani, kjer je trenutno na ogled njihova razstava Počivajte v miru, ljudje, ki razmišlja o vlogi oblikovanja v obdobju kapitalistične hiperprodukcije.
Razstava nas postavi v čas po letu 2041, ko je dokončno izumrla človeška vrsta. Natančen vzrok izumrtja ni znan, predvideva pa se, da je bilo povezano s posledicami ekonomskega sistema, ki je temeljil na neskončni rasti in akumulaciji kapitala in je v desetletju pred koncem prerasel v emocionalno ekonomijo, še beremo ob vstopu v prostore oblikovalskega studia Ljudje. Ta se na razstavi prelevi v tipično človeško bivališče, kot je ostalo ohranjeno od izumrtja in ogledamo si, kako je v svojih zadnjih letih živel človek, je povedala Tamara Lašič J.
Kako smo torej pred izumrtjem živeli ljudje? Virtualno smo potovali na nekoč obstoječe destinacije, sistem za hrano jo je proizvajal glede na izbrana čustva, pozitivna so seveda stala več, sistem nakupovanja nam je pakete dostavljal naravnost v dnevno sobo, produkti pa so nam bili ponujeni na podlagi čustev. Pozitivna čustva pa smo si lahko priigrali tudi na loteriji, kjer smo zastavili svoja lastna čustva. Ekonomija je torej čedalje bolj izkoriščala naše emocije, oglaševanje pa je prodrlo celo v naše sanje, saj smo spali ob pomoči aplikacije, ki omogoča osnoven način spanja z oglasi v sanjah in plačljivi način, kjer sanje izbiramo.
Razstava teme in možen razvoj našega življenja stopnjuje do absurda, a dileme in izzivi oblikovanja, ki jih izpostavlja, seveda obstajajo že danes – nenazadnje je poglavitna naloga oblikovanja, da produkti v posamezniku vzbudijo pozitivna čustva in asociacije. Če se po eni strani kapitalizem ob pomoči oblikovanja čedalje bolj zažira v vse pore našega življenja, pa se po drugi strani veča tudi zavest o pomenu in vlogi oblikovanja v družbi. Studio Ljudje na to ne opozarja le z umetniškimi projekti, temveč tudi z oblikovalskim delom za naročnike. Taka je bila denimo podoba 26.ga Bienala oblikovanja, za katero so prejeli tudi veliko nagrado Brumen. Tamara Lašič je povedala, da sami na odgovornost do družbe skušajo opozarjati tudi naročnike, ta naloga pa je povezana tudi s končnimi uporabniki in sama vidi še veliko možnosti za razvoj.
Potrošnike, oblikovalce, naročnike predvsem pa verjetno odločevalce torej čaka še veliko dela, da se realnost, kot jo slika studio Ljudje, ne bo uresničila in bo ostalo zgolj pri duhoviti razstavi, ki na absurden in na videz lahkoten način razmišlja o pomembnih in težkih temah.
Katere vsebine Programa Ars so vam najljubše, česa nikoli ne zamudite in kaj bi spremenili? Pišite nam na ars@rtvslo.si, vaša mnenja in pobude bomo predstavili v oddaji Ars Humana v ponedeljek 26. julija ob 14.05.
Slavnostno odprtje festivala Europa cantat 2021 bo pogled v 6-dnevno festivalsko dogajanje: eksplozija raznolikih glasbenih slogov in glasbenikov iz vse Evrope, ki bodo v prihodnjih dneh poskrbeli za prešerno petje in zborovsko izobraževanje v najširšem pomenu besede. Izvajalci, ki so se odzvali povabilu prireditelja, Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, nas bodo s svojimi lastnimi – novimi deli popeljali v zakladnico slovenskega ljudskega izročila in mu dodali pridih dežele, iz katere izvirajo. Slovenski skladatelji in aranžerji pa bodo “slovenski melos” še poglobili s svojimi pred kratkim nastalimi stvaritvami. Slovesno odprtje festivala Europa cantat bo povezoval Boštjan Romih, režiser prireditve je Matej Filipčič, »stalnica« na odru pa bo Mešani zbor sv. Nikolaja iz Litije.
V posebej zasnovani jutranji informativni oddaji, »zborovskih poročilih«, bomo takoj po Drugi jutranji kroniki razgrnili festivalske dogodke dneva: skoznje nas bosta popeljala posebna gostja: Mihela Jagodic, programska voditeljica festivala Europa cantat v Ljubljani in Jean-Claude Wilkens, predsednik glasbene komisije Zveze Europa cantat. Izvedeli boste, v katerih glasbenih ateljejih se boste lahko izobraževali, katere slovenske pojoče družine bodo nastopile na poznem popoldanskem koncertu in kakšen »pevski ognjemet« se nam obeta na večernem slavnostnem odprtju festivala.
Na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik, ki deluje v okviru Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, se danes zaključuje že 57. seminar slovenskega jezika, literature in kulture z naslovno temo Ustvarjalke v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Seminar je zaradi okoliščin potekal virtualno, a epidemija ni okrnila obiska. Na prireditvi se je zbralo kar 89 udeležencev iz 24 držav. Blaž Mazi
Odlomek iz kratke zgodbe Samorog, ki jo je napisal Vladimir P. Štefanec. Predvaja se pri preglednem članku Kako zveni književnost 18.7.-24.7.2021.
Predsednik republike Borut Pahor je v sredo podelil odlikovanja za zasluge. Za dragocen literarni opus, ki ga je povečini ustvaril med slovenskimi izseljenci v Argentini, je prejel Zorko Simčič srebrni red za zasluge. Za neprecenljiv kiparski opus je Mirsad Begić prejel red za zasluge. Za pomemben glas o domovini, ki ga je dala Slovencem v Avstraliji, je prejela Stanislava Gregorič medaljo za zasluge.
Pogovor, ki ga je z dirigentom Charlesom Dutoitom pripavila Katarina Radaljac.
Dobrodošli v družbi festivala Europa cantat na Arsu! V naši in festivalski družbi boste lahko uživali od slavnostnega odprtja, 17. julija pa vse do sklepa, 22. julija: na velíkem zborovskem dogodku s predvsem izobraževalno in koncertno noto v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov