Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dosežke ustvarjalcev Uredništva igranega programa prepoznale tudi komisije festivala Prix Europa v Potsdamu
Danes je festival Prix Evropa objavil seznam nominirancev za najboljše oddaje različnih žanrov, izrazito uspelih dosežkov radijskih in televizijskih postaj nastalih v preteklem letu na našem kontinentu. Tokrat je s svojimi oddajami sodelovalo 209 programov, kar pomeni, da je prišlo na sedež Prix Evropa v Potsdamu izjemno število posnetkov. Med njimi sta bila tudi oddaji Uredništva igranega programa v okviru programa Ars radia Slovenija in sicer radijska igra Medeja … bom postala in radiofonska dokumentarna igra Glas šakala. Obe sta bili nominirani za nagrado Prix Evropa, prva v kategoriji umetniškega programa, druga v kategoriji dokumentarnega programa.
Medeja… bom postala je radijska igra, nastala po besedilu Sénekove drame v prevodu Jere Ivanc. Avtorica koncepta in režiserka je bila Špela Kravogel, za radijsko priredbo je poskrbela Saška Rakef. Glavno vlogo Medeje odigra Nataša Barbara Gračner, ob njej sta še Radko Polič Rac in Primož Pirnat. Avtor glasbe je Boštjan Gombač, glasbeno dramaturgijo je prispevala Darja Hlavka Godina, lektorica je bila Tatjana Stanič. Dramo so posneli tonski mojstri Sonja Strenar, Matjaž Miklič in Tristan Peloz ob asistenci Nejca Zupančiča.
Radiofonska dokumentarna igra Glas šakala avtoric Pie Brezavšček, Tine Kozin, Barbare Krajnc Avdić, Saške Rakef, Petre Veber in Bojane Šaljić Podešva je performativna kompozicija za posameznico, prostor in zvok. Zvočno jo je oblikoval Matjaž Miklič, brala sta Aleksander Golja in Ivan Lotrič, poezijo interpretirajo: Vesna Jevnikar, Blaž Šef in Nataša Živković.
Nominacija obeh radijskih oddaj za nagrado Prix Evropa je seveda izjemen dosežek, zato vse čestitke ustvarjalcem obeh radijskih iger!
Dosežke ustvarjalcev Uredništva igranega programa prepoznale tudi komisije festivala Prix Europa v Potsdamu
Danes je festival Prix Evropa objavil seznam nominirancev za najboljše oddaje različnih žanrov, izrazito uspelih dosežkov radijskih in televizijskih postaj nastalih v preteklem letu na našem kontinentu. Tokrat je s svojimi oddajami sodelovalo 209 programov, kar pomeni, da je prišlo na sedež Prix Evropa v Potsdamu izjemno število posnetkov. Med njimi sta bila tudi oddaji Uredništva igranega programa v okviru programa Ars radia Slovenija in sicer radijska igra Medeja … bom postala in radiofonska dokumentarna igra Glas šakala. Obe sta bili nominirani za nagrado Prix Evropa, prva v kategoriji umetniškega programa, druga v kategoriji dokumentarnega programa.
Medeja… bom postala je radijska igra, nastala po besedilu Sénekove drame v prevodu Jere Ivanc. Avtorica koncepta in režiserka je bila Špela Kravogel, za radijsko priredbo je poskrbela Saška Rakef. Glavno vlogo Medeje odigra Nataša Barbara Gračner, ob njej sta še Radko Polič Rac in Primož Pirnat. Avtor glasbe je Boštjan Gombač, glasbeno dramaturgijo je prispevala Darja Hlavka Godina, lektorica je bila Tatjana Stanič. Dramo so posneli tonski mojstri Sonja Strenar, Matjaž Miklič in Tristan Peloz ob asistenci Nejca Zupančiča.
Radiofonska dokumentarna igra Glas šakala avtoric Pie Brezavšček, Tine Kozin, Barbare Krajnc Avdić, Saške Rakef, Petre Veber in Bojane Šaljić Podešva je performativna kompozicija za posameznico, prostor in zvok. Zvočno jo je oblikoval Matjaž Miklič, brala sta Aleksander Golja in Ivan Lotrič, poezijo interpretirajo: Vesna Jevnikar, Blaž Šef in Nataša Živković.
Nominacija obeh radijskih oddaj za nagrado Prix Evropa je seveda izjemen dosežek, zato vse čestitke ustvarjalcem obeh radijskih iger!
Od kod prihaja zlo? Je nekaj nujnega? Prihaja od Boga? Je narava lahko zla? To so samo nekatera od vprašanj, na katera poskuša v svežem prevodu knjige Zlo ali drama svobode odgovoriti nemški filozof Rüdiger Safranski. Zlo ali drama svobode v prevodu Toma Virka je po monografijah Nietzsche. Biografija njegovega mišljenja in Romantika. Zadeva Nemcev že tretja knjiga Safranskega v zbirki Labirinti, ki izhaja pri založbi Lud Literatura. Odlomka je interpretirala Lidija Hartman.
Med 12. februarjem in 11. aprilom 2021 bo v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma več kot 150 avtorjev za območje celotne države pokazalo 117 arhitekturnih in 16 študentskih projektov, od urbanističnega načrtovanja, do arhitekturnih zasnov in prenov javnih zgradb, večstanovanjskih stavb, enodružinskih hiš in interjerjev, pa tudi projekte grafičnega in industrijskega oblikovanja ter pisanje o arhitekturi. Zakaj je dobra arhitektura pomembna za dobro družbo, pojasnjuje predstavnica Društva Maja Ivanič.
Likovno podobo radijskih iger so prvič zasnovali kustosi, tokrat iz Umetnostne galerije Maribor. Sugestivni izbor iz fotografske zbirke UGM dopolnjuje zvočne pripovedi kot paralelna likovna zgodba s spremljajočimi opisi del in njihovih avtorjev.
Državno slovesnost ob kulturnem prazniku, Prešernovem dnevu je oblikoval režiser David Sipoš v okolju Narodne galerije, osrednji del proslave pa je bila podelitev nagrad Prešernovega sklada in Prešernovih nagrad za življenjsko delo slovenskim umetnikom. Tadeja Krečič:
Na proslavi, ki jo je režiral David Sipoš, bodo v ospredju prejemniki najvišjih državnih nagrad s področja kulture – Prešernovo nagrado za življenjsko delo bosta letos prejela pesnik, pisatelj, dramatik, avtor radijskih iger Feri Lainšček in arhitekt Marko Mušič, podelili pa bodo tudi šest nagrad Prešernovega sklada, prejeli jih bodo arhitekti Blaž Budja, Rok Jereb in Nina Majoranc, akademski slikar Aleksander Červek, režiser in scenarist Matjaž Ivanišin, gledališki režiser Tomi Janežič, pesnik Brane Senegačnik in violinistka Lana Trotovšek.
Pogovor s Carlosom Pascualom o njegovi najnovejši knjigi kronik Nezakonita melanholija
Neveljaven email naslov