Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dosežke ustvarjalcev Uredništva igranega programa prepoznale tudi komisije festivala Prix Europa v Potsdamu
Danes je festival Prix Evropa objavil seznam nominirancev za najboljše oddaje različnih žanrov, izrazito uspelih dosežkov radijskih in televizijskih postaj nastalih v preteklem letu na našem kontinentu. Tokrat je s svojimi oddajami sodelovalo 209 programov, kar pomeni, da je prišlo na sedež Prix Evropa v Potsdamu izjemno število posnetkov. Med njimi sta bila tudi oddaji Uredništva igranega programa v okviru programa Ars radia Slovenija in sicer radijska igra Medeja … bom postala in radiofonska dokumentarna igra Glas šakala. Obe sta bili nominirani za nagrado Prix Evropa, prva v kategoriji umetniškega programa, druga v kategoriji dokumentarnega programa.
Medeja… bom postala je radijska igra, nastala po besedilu Sénekove drame v prevodu Jere Ivanc. Avtorica koncepta in režiserka je bila Špela Kravogel, za radijsko priredbo je poskrbela Saška Rakef. Glavno vlogo Medeje odigra Nataša Barbara Gračner, ob njej sta še Radko Polič Rac in Primož Pirnat. Avtor glasbe je Boštjan Gombač, glasbeno dramaturgijo je prispevala Darja Hlavka Godina, lektorica je bila Tatjana Stanič. Dramo so posneli tonski mojstri Sonja Strenar, Matjaž Miklič in Tristan Peloz ob asistenci Nejca Zupančiča.
Radiofonska dokumentarna igra Glas šakala avtoric Pie Brezavšček, Tine Kozin, Barbare Krajnc Avdić, Saške Rakef, Petre Veber in Bojane Šaljić Podešva je performativna kompozicija za posameznico, prostor in zvok. Zvočno jo je oblikoval Matjaž Miklič, brala sta Aleksander Golja in Ivan Lotrič, poezijo interpretirajo: Vesna Jevnikar, Blaž Šef in Nataša Živković.
Nominacija obeh radijskih oddaj za nagrado Prix Evropa je seveda izjemen dosežek, zato vse čestitke ustvarjalcem obeh radijskih iger!
Dosežke ustvarjalcev Uredništva igranega programa prepoznale tudi komisije festivala Prix Europa v Potsdamu
Danes je festival Prix Evropa objavil seznam nominirancev za najboljše oddaje različnih žanrov, izrazito uspelih dosežkov radijskih in televizijskih postaj nastalih v preteklem letu na našem kontinentu. Tokrat je s svojimi oddajami sodelovalo 209 programov, kar pomeni, da je prišlo na sedež Prix Evropa v Potsdamu izjemno število posnetkov. Med njimi sta bila tudi oddaji Uredništva igranega programa v okviru programa Ars radia Slovenija in sicer radijska igra Medeja … bom postala in radiofonska dokumentarna igra Glas šakala. Obe sta bili nominirani za nagrado Prix Evropa, prva v kategoriji umetniškega programa, druga v kategoriji dokumentarnega programa.
Medeja… bom postala je radijska igra, nastala po besedilu Sénekove drame v prevodu Jere Ivanc. Avtorica koncepta in režiserka je bila Špela Kravogel, za radijsko priredbo je poskrbela Saška Rakef. Glavno vlogo Medeje odigra Nataša Barbara Gračner, ob njej sta še Radko Polič Rac in Primož Pirnat. Avtor glasbe je Boštjan Gombač, glasbeno dramaturgijo je prispevala Darja Hlavka Godina, lektorica je bila Tatjana Stanič. Dramo so posneli tonski mojstri Sonja Strenar, Matjaž Miklič in Tristan Peloz ob asistenci Nejca Zupančiča.
Radiofonska dokumentarna igra Glas šakala avtoric Pie Brezavšček, Tine Kozin, Barbare Krajnc Avdić, Saške Rakef, Petre Veber in Bojane Šaljić Podešva je performativna kompozicija za posameznico, prostor in zvok. Zvočno jo je oblikoval Matjaž Miklič, brala sta Aleksander Golja in Ivan Lotrič, poezijo interpretirajo: Vesna Jevnikar, Blaž Šef in Nataša Živković.
Nominacija obeh radijskih oddaj za nagrado Prix Evropa je seveda izjemen dosežek, zato vse čestitke ustvarjalcem obeh radijskih iger!
Kako smo peli nekoč in kako pojemo danes? Z glasbo in petjem povezane spomine bo z nami delila gospa Marta Adamič s Hudega konca. Pripovedovala bo o petju po hišah, v cerkvi, med kmečkimi ženskami, podelila spomin na snemanje z Zmago Kumar: »V osnovni šoli smo snemali, na trak so snemali, najprej so nas spraševali, od kje smo, ali se iz roda v rok prenaša, nato smo pa peli.« Pridružil se nam bo tudi Tomaž Rauch, glasbenik, skladatelj, pevec in multiinštrumentalist, ki se posveča raziskovanju in izvajanju slovenske ljudske glasbe. Spoštovane, spoštovani, veseli smo, da lahko oddajo snujemo tudi v dialogu z vami in se vam zahvaljujemo za vaše komentarje, pisma in izpolnjene ankete. Pišete nam lahko na ars@rtvslo.si, z nami delite glasbeno željo in z njo povezan spomin, pa tudi svoja druga razmišljanja ob oddaji. Veseli smo vaših predlogov in vprašanj. na fotografiji: Tomaž Rauch, glasbenik, skladatelj, pevec in multiinštrumentalist
Po telefonski zvezi se nam bo pridružila koloraturna sopranistka in biologinja Petra Vrh Vrezec. Spraševali se bomo, kako je ptičje petje zvenelo v času Vaše mladosti, mladosti naših staršev, dedkov in babic. Kako zveni danes? Poslušali bomo, kako odmeva v glasbi. Govorili pa bomo tudi o petju človeka. Ali lahko človeški glas poustvari ptičje petje? Kako se razlikujeta petje ptic in petje človeka? Kako smo peli nekoč in kako pojemo danes? na fotografiji: koloraturna sopranistka in biologinja Petra Vrh Vrezec z babico Ivanko Stritar (osebni arhiv)
»Svet je mogoče doživljati, čutiti, misliti, dojeti tudi z zaprtimi očmi. V tišini, zvoku iz narave, besedi iz človekovih ust,« je zapisal zdravnik specialist nevropediater Igor M Ravnik in dodal: »Dan se ne začne s tem, da nam z ekrana voščijo Dober dan, ampak že prej, ko zaslišimo ptičje petje …« Zato bomo tudi v svet glasbe in z njo povezanih spominov tokrat vstopili s ptičjim petjem in glasbo, ki jo je navdihnilo.
Neveljaven email naslov