Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Glasbeno-gledališka predstava v prevodu Mi smo ljudje - Mi smo narod je nastala v sodelovanju z nemško režiserko Anjo Quickert in po besedilih nemškega dramatika Heinerja Müllerja
Po premieri in dveh ponovitvah med 8. in 10. februarjem lani v berlinskem gledališču Hebbel am Ufer ter odpovedanih ponovitvah in mednarodnih gostovanjih, bo nocoj v Centru urbane kulture Kino Šiška skupina Laibach s soustvarjalci pripravila ljubljansko premiero muzikala Wir sind das Volk. Z muzikalom kot glasbeno-gledališko obliko se je skupina Laibach soočila že sredi 90-ih let minulega stoletja na albumu Jesus Christ Superstars, s priredbami skladb iz znanega muzikala z glasbo Andrewa Lloyda Webberja in pred nekaj leti, ko so za gostovanje v Severni Koreji predelali glasbo iz filma Moje pesmi, moje sanje, avtorjev Richarda Rodgersa in Oscarja Hammersteina. K sodelovanju jih je tokrat povabila Anja Quickert, režiserka in teatrologinja, predsednica Združenja Heiner Müller. Skupno točko skupne Laibach in Heinerja Müllerja ter razlog za povabilo k sodelovanju pri muzikalu je pojasnila:
''Razlog, zakaj sem izbrala Laibach, ni nujno povezan s to glasbeno obliko, prej gre za kakovost pristopa k umetnosti, k zgodovini, ki so ga izbrali in zaradi njihove upornosti s katero branijo (zagovarjajo) tezo, da je tisto, kar sama imenujem hrup zgodovine, potrebno ves čas predelovati. In to je pravzaprav zelo podobno pristopu, ki ga je imel Heiner Müller v svoji umetnosti, v dramatiki in poeziji. Sam to imenuje pogovor z mrtvimi. In ta pogovor se ne sme končati dokler nam mrtvi ne posredujejo vsega, vso prihodnost, ki je bila pokopana z njimi. To je seveda metaforična obrazložitev nuje po tem, da zgodovino spet in spet predelujemo, sicer ne bomo osvojili prihodnosti. Opraviti moramo z zgodovino, da bi se glede naše prihodnosti lahko orientirali, sicer ne bomo razumeli našega tukaj in zdaj. To je, po mojem mnenju, najpomembnejši razlog za sodelovanje s skupino Laibach. S Heinerjem Müllerjem jih druži tudi provokativni izraz, ki ljudi spodbuja k razmišljanju. Ne gre niti za učenje niti za pridiganje o etičnih, političnih in drugih zadevah, ampak tako Laibach kot Müller delujejo izzivalno in transgresivno. Čustvena kakovost glasbe je prav tako pomemben element, saj se ukvarjamo s temami, ki jih ni mogoče razrešiti z govorjenim jezikom. Če se, na primer, nekateri ljudje obračajo proti desni, če razvijajo nove ali obnavljajo stare oblike rasizma, razlage ne pomagajo dosti. Potrebno je ponuditi nekaj, kar jih bo spodbudilo k intimnemu premisleku. Razviti je potrebno načine pripovedovanja, ki bi ljudem omogočili možnosti nove identifikacije. Menim, da gre za res zelo čustvene vsebine, ki jih ni mogoče rešiti s starimi idejami o razsvetljenju. Tudi to počnemo mi, kar je počel že Heiner Müller: kritiziramo idejo o razsvetljenju, ki je nekako mrtva oziroma je to le beseda in ni telesno izkustvo.''
Po besedah Anje Quickert umetnike druži tudi telesnost v izrazu. V predstavi se ponavljata dva motiva: prvi je družinska konstelacija, struktura, preko katere se prenaša ideologija, drugi motiv je selekcija, pogled na to, kako sta red in disciplina praksi za izključevanje. Dramska, poetična in avtobiografska Besedila Heinerja Müllerja v ljubljanski postavitvi bo interpretirala igralka Katarina Stegnar.
Ljubljanski premieri muzikala Wir sind das Volk v Kinu Šiška sledi še jutrišnja ponovitev. V pripravi je tudi album z glasbo iz muzikala, katere avtor je dolgoletni sodelavec Laibacha Matevž Kolenc, ta bo izšel prihodnjo pomlad pri založbi Mute.
Glasbeno-gledališka predstava v prevodu Mi smo ljudje - Mi smo narod je nastala v sodelovanju z nemško režiserko Anjo Quickert in po besedilih nemškega dramatika Heinerja Müllerja
Po premieri in dveh ponovitvah med 8. in 10. februarjem lani v berlinskem gledališču Hebbel am Ufer ter odpovedanih ponovitvah in mednarodnih gostovanjih, bo nocoj v Centru urbane kulture Kino Šiška skupina Laibach s soustvarjalci pripravila ljubljansko premiero muzikala Wir sind das Volk. Z muzikalom kot glasbeno-gledališko obliko se je skupina Laibach soočila že sredi 90-ih let minulega stoletja na albumu Jesus Christ Superstars, s priredbami skladb iz znanega muzikala z glasbo Andrewa Lloyda Webberja in pred nekaj leti, ko so za gostovanje v Severni Koreji predelali glasbo iz filma Moje pesmi, moje sanje, avtorjev Richarda Rodgersa in Oscarja Hammersteina. K sodelovanju jih je tokrat povabila Anja Quickert, režiserka in teatrologinja, predsednica Združenja Heiner Müller. Skupno točko skupne Laibach in Heinerja Müllerja ter razlog za povabilo k sodelovanju pri muzikalu je pojasnila:
''Razlog, zakaj sem izbrala Laibach, ni nujno povezan s to glasbeno obliko, prej gre za kakovost pristopa k umetnosti, k zgodovini, ki so ga izbrali in zaradi njihove upornosti s katero branijo (zagovarjajo) tezo, da je tisto, kar sama imenujem hrup zgodovine, potrebno ves čas predelovati. In to je pravzaprav zelo podobno pristopu, ki ga je imel Heiner Müller v svoji umetnosti, v dramatiki in poeziji. Sam to imenuje pogovor z mrtvimi. In ta pogovor se ne sme končati dokler nam mrtvi ne posredujejo vsega, vso prihodnost, ki je bila pokopana z njimi. To je seveda metaforična obrazložitev nuje po tem, da zgodovino spet in spet predelujemo, sicer ne bomo osvojili prihodnosti. Opraviti moramo z zgodovino, da bi se glede naše prihodnosti lahko orientirali, sicer ne bomo razumeli našega tukaj in zdaj. To je, po mojem mnenju, najpomembnejši razlog za sodelovanje s skupino Laibach. S Heinerjem Müllerjem jih druži tudi provokativni izraz, ki ljudi spodbuja k razmišljanju. Ne gre niti za učenje niti za pridiganje o etičnih, političnih in drugih zadevah, ampak tako Laibach kot Müller delujejo izzivalno in transgresivno. Čustvena kakovost glasbe je prav tako pomemben element, saj se ukvarjamo s temami, ki jih ni mogoče razrešiti z govorjenim jezikom. Če se, na primer, nekateri ljudje obračajo proti desni, če razvijajo nove ali obnavljajo stare oblike rasizma, razlage ne pomagajo dosti. Potrebno je ponuditi nekaj, kar jih bo spodbudilo k intimnemu premisleku. Razviti je potrebno načine pripovedovanja, ki bi ljudem omogočili možnosti nove identifikacije. Menim, da gre za res zelo čustvene vsebine, ki jih ni mogoče rešiti s starimi idejami o razsvetljenju. Tudi to počnemo mi, kar je počel že Heiner Müller: kritiziramo idejo o razsvetljenju, ki je nekako mrtva oziroma je to le beseda in ni telesno izkustvo.''
Po besedah Anje Quickert umetnike druži tudi telesnost v izrazu. V predstavi se ponavljata dva motiva: prvi je družinska konstelacija, struktura, preko katere se prenaša ideologija, drugi motiv je selekcija, pogled na to, kako sta red in disciplina praksi za izključevanje. Dramska, poetična in avtobiografska Besedila Heinerja Müllerja v ljubljanski postavitvi bo interpretirala igralka Katarina Stegnar.
Ljubljanski premieri muzikala Wir sind das Volk v Kinu Šiška sledi še jutrišnja ponovitev. V pripravi je tudi album z glasbo iz muzikala, katere avtor je dolgoletni sodelavec Laibacha Matevž Kolenc, ta bo izšel prihodnjo pomlad pri založbi Mute.
Katere vsebine Programa Ars so vam najljubše, česa nikoli ne zamudite in kaj bi spremenili? Pišite nam na ars@rtvslo.si, vaša mnenja in pobude bomo predstavili v oddaji Ars Humana v ponedeljek 26. julija ob 14.05.
Slavnostno odprtje festivala Europa cantat 2021 bo pogled v 6-dnevno festivalsko dogajanje: eksplozija raznolikih glasbenih slogov in glasbenikov iz vse Evrope, ki bodo v prihodnjih dneh poskrbeli za prešerno petje in zborovsko izobraževanje v najširšem pomenu besede. Izvajalci, ki so se odzvali povabilu prireditelja, Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, nas bodo s svojimi lastnimi – novimi deli popeljali v zakladnico slovenskega ljudskega izročila in mu dodali pridih dežele, iz katere izvirajo. Slovenski skladatelji in aranžerji pa bodo “slovenski melos” še poglobili s svojimi pred kratkim nastalimi stvaritvami. Slovesno odprtje festivala Europa cantat bo povezoval Boštjan Romih, režiser prireditve je Matej Filipčič, »stalnica« na odru pa bo Mešani zbor sv. Nikolaja iz Litije.
V posebej zasnovani jutranji informativni oddaji, »zborovskih poročilih«, bomo takoj po Drugi jutranji kroniki razgrnili festivalske dogodke dneva: skoznje nas bosta popeljala posebna gostja: Mihela Jagodic, programska voditeljica festivala Europa cantat v Ljubljani in Jean-Claude Wilkens, predsednik glasbene komisije Zveze Europa cantat. Izvedeli boste, v katerih glasbenih ateljejih se boste lahko izobraževali, katere slovenske pojoče družine bodo nastopile na poznem popoldanskem koncertu in kakšen »pevski ognjemet« se nam obeta na večernem slavnostnem odprtju festivala.
Na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik, ki deluje v okviru Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, se danes zaključuje že 57. seminar slovenskega jezika, literature in kulture z naslovno temo Ustvarjalke v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Seminar je zaradi okoliščin potekal virtualno, a epidemija ni okrnila obiska. Na prireditvi se je zbralo kar 89 udeležencev iz 24 držav. Blaž Mazi
Odlomek iz kratke zgodbe Samorog, ki jo je napisal Vladimir P. Štefanec. Predvaja se pri preglednem članku Kako zveni književnost 18.7.-24.7.2021.
Predsednik republike Borut Pahor je v sredo podelil odlikovanja za zasluge. Za dragocen literarni opus, ki ga je povečini ustvaril med slovenskimi izseljenci v Argentini, je prejel Zorko Simčič srebrni red za zasluge. Za neprecenljiv kiparski opus je Mirsad Begić prejel red za zasluge. Za pomemben glas o domovini, ki ga je dala Slovencem v Avstraliji, je prejela Stanislava Gregorič medaljo za zasluge.
Pogovor, ki ga je z dirigentom Charlesom Dutoitom pripavila Katarina Radaljac.
Dobrodošli v družbi festivala Europa cantat na Arsu! V naši in festivalski družbi boste lahko uživali od slavnostnega odprtja, 17. julija pa vse do sklepa, 22. julija: na velíkem zborovskem dogodku s predvsem izobraževalno in koncertno noto v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov