Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

V SNG Drama Ljubljana irsko-angleški konec tedna

03.09.2021


Premieri predstav Učinek in Konec Igre

Repertoarno gre za izsek lanske sezone, ki se bo zdaj uresničil pred živim občinstvom. Jutri zvečer na Veliki oder prihaja, kot pravijo, absurdistično-distopična enodejanka z naslovom Konec igre dramatika Samuela Becketta, že drevi ob 20-ih pa bodo v Mali Drami premierno uprizorili predstavo Učinek, ki s temo depresije v zrcalu medicinske in farmacevtske doktrine odpira vprašanje, kakšna je resnica na zapletenem križišču različnih strokovnih stališč ter človekovih osebnih želja, strahov in stisk.

Učinek po besedilu sodobne britanske dramatičarke Lucy Prebble, osredini klinično študijo za zdravilo, ki naj bil lajšalo simptome depresije. A pravo bistvo je v spoznanju človeka kot takega – njegove ranljivosti, mej in verodostojnosti na meji med objektivnim in subjektivnim. Štiri osebe, dva prostovoljca in dva zdravnika, so postavljeni na preizkušnjo, ki izziva predvidljivost in morda celo utemeljeno dregne v klišejsko trditev, da raziskovalec stremi k raziskovanju svojega lastnega problema. A Učinek ne opredeljuje, predvsem da misliti. Kot pojasni režiserka Eva Nina Lampič, drama operira z realnimi dejstvi in s spretnim soočanjem različnih perspektiv in stališč odpira vprašanja učinkov zdravil na ljudi ter sploh delovanja človeških možganov in čustev. Žanrsko gre za raziskovalni triler ali še bolje rečeno psihološko igro, ki se približuje dokumentarni formi.

Kot zapiše dramaturginja Eva Kraševec, se med preizkušancema, ki vsak teden dobivata čedalje večje odmerke dopamina, katerega vpliv proučujejo na zdravih prostovoljcih, hkrati nepričakovano splete tudi ljubezenska simpatija. Ta ju popolnoma zmede, saj je ni mogoče jasno ločiti od učinkov zdravila. To je tudi postavka, ki je ne spregleda dr. James, zdravnica, zadolžena za vodenje postopka. Igra jo Polona Juh. V Učinku igralsko zasedbo sestavljajo še Rok Vihar, Eva Jesenovec in Klemen Janežič.

Tudi v predstavi Konec igre, ki jo bomo videli jutri na Velikem odru, nastopajo štirje liki, sicer antijunaki. To je eno pomembnejših del irskega dramatika Samuela Becketta, v katerem spremljamo štiri fizično zdrave a hkrati  nebogljene ljudi, polne gnilobno razpadajočega upanja, ki so se znašli v distopičnem prostoru med peklom in praznim nebom. Prepustiti se morajo na milost in nemilost resnice, kot jim jo razlaga le eden od njih, ki zmore pogledati onkraj, ko se povzpne na lestev. To je, lahko bi rekli, skoraj do kosti ošiljena predstava v smeri težko dosegljivega ''manj je več''. Scenograf, sooblikovalec svetlobe in seveda režiser, Diego de Brea zapiše, da na tem svetu torej Beckettov junak nima ničesar, razen zavedanja svojega lastnega niča, ima pa še moč, da reče »Jaz«.

Na oder bodo stopili Matija Rozman, Veronika Drolc, Jurij Zrnec ter izmenično Gregor Baković in Igor Samobor. 

Še nekaj dolgov je ostalo iz pretekle sezone, ki čakajo na živo uprizoritev, pove ravnatelj Drame Igor Samobor. Za začetek pa torej danes ob 20. uri v Mali Drami premiera predstave Učinek in jutri zvečer na Velikem odru še premierno Konec igre.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

V SNG Drama Ljubljana irsko-angleški konec tedna

03.09.2021


Premieri predstav Učinek in Konec Igre

Repertoarno gre za izsek lanske sezone, ki se bo zdaj uresničil pred živim občinstvom. Jutri zvečer na Veliki oder prihaja, kot pravijo, absurdistično-distopična enodejanka z naslovom Konec igre dramatika Samuela Becketta, že drevi ob 20-ih pa bodo v Mali Drami premierno uprizorili predstavo Učinek, ki s temo depresije v zrcalu medicinske in farmacevtske doktrine odpira vprašanje, kakšna je resnica na zapletenem križišču različnih strokovnih stališč ter človekovih osebnih želja, strahov in stisk.

Učinek po besedilu sodobne britanske dramatičarke Lucy Prebble, osredini klinično študijo za zdravilo, ki naj bil lajšalo simptome depresije. A pravo bistvo je v spoznanju človeka kot takega – njegove ranljivosti, mej in verodostojnosti na meji med objektivnim in subjektivnim. Štiri osebe, dva prostovoljca in dva zdravnika, so postavljeni na preizkušnjo, ki izziva predvidljivost in morda celo utemeljeno dregne v klišejsko trditev, da raziskovalec stremi k raziskovanju svojega lastnega problema. A Učinek ne opredeljuje, predvsem da misliti. Kot pojasni režiserka Eva Nina Lampič, drama operira z realnimi dejstvi in s spretnim soočanjem različnih perspektiv in stališč odpira vprašanja učinkov zdravil na ljudi ter sploh delovanja človeških možganov in čustev. Žanrsko gre za raziskovalni triler ali še bolje rečeno psihološko igro, ki se približuje dokumentarni formi.

Kot zapiše dramaturginja Eva Kraševec, se med preizkušancema, ki vsak teden dobivata čedalje večje odmerke dopamina, katerega vpliv proučujejo na zdravih prostovoljcih, hkrati nepričakovano splete tudi ljubezenska simpatija. Ta ju popolnoma zmede, saj je ni mogoče jasno ločiti od učinkov zdravila. To je tudi postavka, ki je ne spregleda dr. James, zdravnica, zadolžena za vodenje postopka. Igra jo Polona Juh. V Učinku igralsko zasedbo sestavljajo še Rok Vihar, Eva Jesenovec in Klemen Janežič.

Tudi v predstavi Konec igre, ki jo bomo videli jutri na Velikem odru, nastopajo štirje liki, sicer antijunaki. To je eno pomembnejših del irskega dramatika Samuela Becketta, v katerem spremljamo štiri fizično zdrave a hkrati  nebogljene ljudi, polne gnilobno razpadajočega upanja, ki so se znašli v distopičnem prostoru med peklom in praznim nebom. Prepustiti se morajo na milost in nemilost resnice, kot jim jo razlaga le eden od njih, ki zmore pogledati onkraj, ko se povzpne na lestev. To je, lahko bi rekli, skoraj do kosti ošiljena predstava v smeri težko dosegljivega ''manj je več''. Scenograf, sooblikovalec svetlobe in seveda režiser, Diego de Brea zapiše, da na tem svetu torej Beckettov junak nima ničesar, razen zavedanja svojega lastnega niča, ima pa še moč, da reče »Jaz«.

Na oder bodo stopili Matija Rozman, Veronika Drolc, Jurij Zrnec ter izmenično Gregor Baković in Igor Samobor. 

Še nekaj dolgov je ostalo iz pretekle sezone, ki čakajo na živo uprizoritev, pove ravnatelj Drame Igor Samobor. Za začetek pa torej danes ob 20. uri v Mali Drami premiera predstave Učinek in jutri zvečer na Velikem odru še premierno Konec igre.


24.12.2021

V pričakovanju božiča z Aldom Kumarjem

Aldo Kumar v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma predstavlja svoje obsežno vokalno inštrumentalno delo za simfonični orkester, mešani zbor, orgle, vokalne soliste, zvonove in železniške tirnice (šine), oratorij Tehtanje duš. Predstavi pa tudi svoje spomine na praznovanje božiča in svoje misli o pomenu tega praznika.


29.12.2021

Slovenski film v letu 2021: Letni pregled

Če so bili v ospredju dokumentarci in igrani prvenci, je v ozadju razvoj AV-sektorja v Sloveniji še vedno zaviralo omejeno izvenproračunsko financiranje.


29.12.2021

Benedetta

»Ko slišimo, da je neki vpliven režiser posnel film o lezbijkah, nas upravičeno zaskrbi, saj so v dominantni vizualni kulturi heteroseksualna moška spolna fantazija.« - Tina Poglajen


29.12.2021

Ouditev

»Odlika trilogije Matrica je bila, da je spretno ohranjala ravnovesje med problemskostjo vsebine in akcijskostjo dogajanja; v Obuditvi pa se tehtnica precej preveša na stran akcije.«


29.12.2021

Človeški glas

»Almodóvarjeva Ženska ne obžaluje, da je ljubila, da se je popolnoma prepustila, čeprav se je že vnaprej zavedala, da se bo zanjo najbrž slabo končalo. Ona je s sabo pomirjena« - Gaja Poeschl


23.12.2021

Medeja … bom postala v ožjem izboru nagrade za evropske tujejezične radijske igre britanske mreže BBC

Radijska igra Medeja ... bom postala, ki je nastala v Uredništvu igranega programa po literarni predlogi starorimskega avtorja Seneke, se je uvrstila v ožji izbor šestih najboljših evropskih tujejezičnih radijskih iger, nagrajenca v tej kategoriji pa bo britanska mreža BBC razglasila marca prihodnje leto. Medeja ... bom postala pripoveduje zgodbo o kolhijski princesi, ki za svojega ljubljenega moža, argonavta Jazona, izda domovino, okrade očeta in umori brata, Jazon pa jo zapusti zaradi druge ženske, korintske princese. Medeji s tem odvzame čast in tudi njuna otroka, Medeja pa mora vnovič v izgnanstvo. Tatica, morilka, na koncu še detomorilka. Zločin, ki ga skoraj ni mogoče razumeti, še manj pa se z detomorilko poistovetiti. In prav to ostaja velik izziv za uprizoritev enega najbolj znanih antičnih mitov. V radijski igri v vlogi Medeje nastopa Nataša Barbara Gračner, igro pa so sooblikovale prevajalka Jera Ivanc, avtorica priredbe Saška Rakef in scenaristka ter režiserka Špela Kravogel. S Špelo Kravogel se je ob priložnosti nominacije pogovarjala Ana Rozman.


17.12.2021

40. let gledališča Ane Monro

17. december 1981 je dan, ko se je občinstvu prvič predstavilo Gledališče Ane Monro. Ustanovna člana skupine, Andrej Rozman Roza in Marko Kovačič sta pod tem imenom prvič nastopila na prednovoletni zabavi ŠKUC-a v Festivalni dvorani. Ime sta prevzela po fiktivni osebi Ani Monro, ki naj bi bila pred vojno delavka v Tobačni tovarni, ponoči pa striptizeta v baru Nebotičnik. 17. december 1981 zato velja za dan ustanovitve Gledališča Ane Monro, ki se je v štirih desetletjih iz legendarne umetniške skupine razvilo v mednarodno referenčno nevladno organizacijo, ki deluje v javnem interesu na področju kulture ter vzgoje in izobraževanja. Ob 40. obletnici nastanka Gledališča Ane Monro je Ana Rozman v studio povabila predsednika in umetniškega vodjo gledališča Gora Osojnika.


16.12.2021

Jože Brumen: modernistični oblikovalec in umetniški erudit

V ljubljanskem Muzeju za arhitekturo in oblikovanje so pripravili prvo pregledno in študijsko zasnovano razstavo bogatega ustvarjalnega opusa Jožeta Brumna, enega najvplivnejših pionirjev slovenskega grafičnega oblikovanja. Oblikovalec, arhitekt, kipar in pedagog je na razstavi, ki sta jo kurirali Petra Černe Oven in Cvetka Požar, predstavljen v vsej svoji renesannčni intelektualni širini. Jože Brumen je bil prvi oblikovalec, ki je prejel nagrado Prešernovega sklada za področje vizualnih komunikacij, njegov opus je bogat, znameniti Integrali Srečka Kosovela, knjige legendarne zbirke Sto romanov, umetniške monografije, plakati in celostne podobe. Poleg arhitekture je vzporedno študiral kiparstvo, Petra Černe Oven ga opiše kot humanistično izobraženega intelektualca, za katerega je značilna sla po znanju. Opazno je Brumnovo senzibilno razumevanje vsebine, tudi pri literatih je bil priljubljen prav zato, ker je pred začetkom oblikovanja delo vedno najprej prebral. Njegova odlika je spajanje vizualne podobe z vsebino, kar je po besedah Cvetke Požar očitno predvsem pri umetniških monografijah. Razstava, ki je nastala v sodelovanju s Fundacijo Brumen in Društvom Pekinpah, nekatere projekte prvič javno predstavlja, prek skic in načrtov pa ponudi tudi vpogled v oblikovalčev ustvarjalni proces. Sklene pa se s še eno pomembno Brumnovo vlogo, in sicer pedagoško, kot predavatelj na tedanji Akademiji za likovno umetnost je namreč pomembno vplival na prvo akademsko šolano generacijo slovenskih oblikovalcev. Foto: Portret Jože Brumen (1971), Srečko Kosovel, Srečko Kosovel, Integrali '26; avtorja fotografij: Miran Zdovc (levo), Aleš Rosa (desno), kolaž in izrez fotografij, vir: MAO


16.12.2021

Evroradijski božični dan

Vsebine Programa Ars


15.12.2021

Stati inu obstati

Vsebine Programa Ars


14.12.2021

Angleški humor v SNG Maribor

Vsebine Programa Ars


10.12.2021

Ali bomo kdaj zaživeli izven stanja izrednih razmer?

Naslov najnovejše predstave Mestnega gledališča ljubljanskega sovpada s stanjem, ki ga družba in svet nasploh doživljata zadnje leto in pol – "Izredne razmere" bodo premiero doživele jutri. Napet in srhljiv psihološki triler je napisal nemški dramatik in režiser Falk Richter že leta 2007, a je ta še vedno aktualen, saj nas popelje v naše notranje dvorišče – čas okoljskih katastrof, finančnih zlomov in epidemije. V predstavi se tudi vzpostavlja razmislek ali je razvoj naše civilizacije že prehitel evolucijski razvoj možganov, ali pa se ti še naprej razvijajo in prilagajajo na nove razmere. Ta ideja je aplicirana tudi na največje težave, ki pretijo našemu planetu - bodo ti možgani našli učinkovite rešitve in preprečili uničenje okolja, bodo ustavili epidemijo, bodo odpravili revščino in lakoto? "Izredne razmere" pri gledalcu pustijo občutek, da bodo odgovori vseh teh vprašanj znani prav kmalu.


10.12.2021

Brane Mozetič: "Festival LGBT filma bo potekal ob polovični zasedenosti in s polovičnimi javnimi sredstvi"

Festival LGBT filma, ki ga organizira Društvo Škuc, bo po lanski spletni izdaji letos spet potekal v kinu. Festival ima dolgo zgodovino. Prvič je bil organiziran leta 1984 v okviru festivala Magnus in velja za najstarejši festival LGBT filma v Evropi ter najstarejši mednarodni filmski festival v Sloveniji, toda tokrat bo potekal ob skoraj polovično nižjem javnem sofinanciranju glede na pretekla leta, je opozoril programski selektor Brane Mozetič. Od 11. do 19. decembra bodo na Festivalu LGBT filma predvajali 16 igranih in dokumentarnih ter 26 kratkih filmov iz 22 držav. Celovečerce bo mogoče videti v Slovenski kinoteki, kjer se bodo potegovali za nagradi občinstva in mednarodne žirije, medtem ko bodo kratke filme zavrteli še na spletni strani.


Stran 34 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov