Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Premieri predstav Učinek in Konec Igre
Repertoarno gre za izsek lanske sezone, ki se bo zdaj uresničil pred živim občinstvom. Jutri zvečer na Veliki oder prihaja, kot pravijo, absurdistično-distopična enodejanka z naslovom Konec igre dramatika Samuela Becketta, že drevi ob 20-ih pa bodo v Mali Drami premierno uprizorili predstavo Učinek, ki s temo depresije v zrcalu medicinske in farmacevtske doktrine odpira vprašanje, kakšna je resnica na zapletenem križišču različnih strokovnih stališč ter človekovih osebnih želja, strahov in stisk.
Učinek po besedilu sodobne britanske dramatičarke Lucy Prebble, osredini klinično študijo za zdravilo, ki naj bil lajšalo simptome depresije. A pravo bistvo je v spoznanju človeka kot takega – njegove ranljivosti, mej in verodostojnosti na meji med objektivnim in subjektivnim. Štiri osebe, dva prostovoljca in dva zdravnika, so postavljeni na preizkušnjo, ki izziva predvidljivost in morda celo utemeljeno dregne v klišejsko trditev, da raziskovalec stremi k raziskovanju svojega lastnega problema. A Učinek ne opredeljuje, predvsem da misliti. Kot pojasni režiserka Eva Nina Lampič, drama operira z realnimi dejstvi in s spretnim soočanjem različnih perspektiv in stališč odpira vprašanja učinkov zdravil na ljudi ter sploh delovanja človeških možganov in čustev. Žanrsko gre za raziskovalni triler ali še bolje rečeno psihološko igro, ki se približuje dokumentarni formi.
Kot zapiše dramaturginja Eva Kraševec, se med preizkušancema, ki vsak teden dobivata čedalje večje odmerke dopamina, katerega vpliv proučujejo na zdravih prostovoljcih, hkrati nepričakovano splete tudi ljubezenska simpatija. Ta ju popolnoma zmede, saj je ni mogoče jasno ločiti od učinkov zdravila. To je tudi postavka, ki je ne spregleda dr. James, zdravnica, zadolžena za vodenje postopka. Igra jo Polona Juh. V Učinku igralsko zasedbo sestavljajo še Rok Vihar, Eva Jesenovec in Klemen Janežič.
Tudi v predstavi Konec igre, ki jo bomo videli jutri na Velikem odru, nastopajo štirje liki, sicer antijunaki. To je eno pomembnejših del irskega dramatika Samuela Becketta, v katerem spremljamo štiri fizično zdrave a hkrati nebogljene ljudi, polne gnilobno razpadajočega upanja, ki so se znašli v distopičnem prostoru med peklom in praznim nebom. Prepustiti se morajo na milost in nemilost resnice, kot jim jo razlaga le eden od njih, ki zmore pogledati onkraj, ko se povzpne na lestev. To je, lahko bi rekli, skoraj do kosti ošiljena predstava v smeri težko dosegljivega ''manj je več''. Scenograf, sooblikovalec svetlobe in seveda režiser, Diego de Brea zapiše, da na tem svetu torej Beckettov junak nima ničesar, razen zavedanja svojega lastnega niča, ima pa še moč, da reče »Jaz«.
Na oder bodo stopili Matija Rozman, Veronika Drolc, Jurij Zrnec ter izmenično Gregor Baković in Igor Samobor.
Še nekaj dolgov je ostalo iz pretekle sezone, ki čakajo na živo uprizoritev, pove ravnatelj Drame Igor Samobor. Za začetek pa torej danes ob 20. uri v Mali Drami premiera predstave Učinek in jutri zvečer na Velikem odru še premierno Konec igre.
Premieri predstav Učinek in Konec Igre
Repertoarno gre za izsek lanske sezone, ki se bo zdaj uresničil pred živim občinstvom. Jutri zvečer na Veliki oder prihaja, kot pravijo, absurdistično-distopična enodejanka z naslovom Konec igre dramatika Samuela Becketta, že drevi ob 20-ih pa bodo v Mali Drami premierno uprizorili predstavo Učinek, ki s temo depresije v zrcalu medicinske in farmacevtske doktrine odpira vprašanje, kakšna je resnica na zapletenem križišču različnih strokovnih stališč ter človekovih osebnih želja, strahov in stisk.
Učinek po besedilu sodobne britanske dramatičarke Lucy Prebble, osredini klinično študijo za zdravilo, ki naj bil lajšalo simptome depresije. A pravo bistvo je v spoznanju človeka kot takega – njegove ranljivosti, mej in verodostojnosti na meji med objektivnim in subjektivnim. Štiri osebe, dva prostovoljca in dva zdravnika, so postavljeni na preizkušnjo, ki izziva predvidljivost in morda celo utemeljeno dregne v klišejsko trditev, da raziskovalec stremi k raziskovanju svojega lastnega problema. A Učinek ne opredeljuje, predvsem da misliti. Kot pojasni režiserka Eva Nina Lampič, drama operira z realnimi dejstvi in s spretnim soočanjem različnih perspektiv in stališč odpira vprašanja učinkov zdravil na ljudi ter sploh delovanja človeških možganov in čustev. Žanrsko gre za raziskovalni triler ali še bolje rečeno psihološko igro, ki se približuje dokumentarni formi.
Kot zapiše dramaturginja Eva Kraševec, se med preizkušancema, ki vsak teden dobivata čedalje večje odmerke dopamina, katerega vpliv proučujejo na zdravih prostovoljcih, hkrati nepričakovano splete tudi ljubezenska simpatija. Ta ju popolnoma zmede, saj je ni mogoče jasno ločiti od učinkov zdravila. To je tudi postavka, ki je ne spregleda dr. James, zdravnica, zadolžena za vodenje postopka. Igra jo Polona Juh. V Učinku igralsko zasedbo sestavljajo še Rok Vihar, Eva Jesenovec in Klemen Janežič.
Tudi v predstavi Konec igre, ki jo bomo videli jutri na Velikem odru, nastopajo štirje liki, sicer antijunaki. To je eno pomembnejših del irskega dramatika Samuela Becketta, v katerem spremljamo štiri fizično zdrave a hkrati nebogljene ljudi, polne gnilobno razpadajočega upanja, ki so se znašli v distopičnem prostoru med peklom in praznim nebom. Prepustiti se morajo na milost in nemilost resnice, kot jim jo razlaga le eden od njih, ki zmore pogledati onkraj, ko se povzpne na lestev. To je, lahko bi rekli, skoraj do kosti ošiljena predstava v smeri težko dosegljivega ''manj je več''. Scenograf, sooblikovalec svetlobe in seveda režiser, Diego de Brea zapiše, da na tem svetu torej Beckettov junak nima ničesar, razen zavedanja svojega lastnega niča, ima pa še moč, da reče »Jaz«.
Na oder bodo stopili Matija Rozman, Veronika Drolc, Jurij Zrnec ter izmenično Gregor Baković in Igor Samobor.
Še nekaj dolgov je ostalo iz pretekle sezone, ki čakajo na živo uprizoritev, pove ravnatelj Drame Igor Samobor. Za začetek pa torej danes ob 20. uri v Mali Drami premiera predstave Učinek in jutri zvečer na Velikem odru še premierno Konec igre.
Do sedaj verjetno v slovenskem prostoru še ni bilo tako velike in raznolike razstave, povezane z LGBTIQ+ vprašanji, kot je razstava Naj bo kvir! v Mestni galeriji Ljubljana. Razstava prinaša likovne poglede in misli izbranih umetnic in umetnikov, ki so tudi družbeno kritični, a hkrati razvijajo sodobno avtorsko in estetsko izpovednost, je v spremnem besedilu zapisal kustos Sarival Sosič, ki je razstavo oblikoval v sodelovanju s pesnikom in pisateljem Branetom Mozetičem. »Vprašanje, zakaj LGBTQI+ umetnost, poslušamo znova in znova in zveni nekako tako: »Je sploh še smiselno govoriti o LGBTQI+ umetnosti? Ta sploh obstaja? Čemu te nenehno množeče se črke? Se jim v štiridesetih letih od dekriminalizacije homoseksualnosti ni uspelo prilagoditi na enakopravnost?« Tako svojo spremno študijo, ki bo objavljena v katalogu razstave, začne Domen Ograjenšek, ki razloži, zakaj je tem vprašanjem pomembno posvečati pozornost, razmišlja pa tudi, ali je mogoče v LGBTQI+ oziroma kvir umetnosti zaznati kakšne specifike.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Miklavž Komelj je dobitnik Velenjice - čaše nesmrtnosti, osrednje nagrade Lirikonfesta, ki je bil letos posvečen temi (ne)posvečenost in (ne)svetost poezije v 21. stoletju - njene nove poti, razhajanja in medkulturne razpetosti. "Njegov pesniški subjekt je začetek strašne neučakane geste, ki prehaja iz enega v drugi čas, iz neznanega v znano, iz odkritega v nerazkrito, iz zaveze k molku v razprto poetično besedo. V eni pesmi zapiše, da 'nobena hiša ne bi mogla stati, če v njej ne bi bilo viharja' – in s Komeljevo besedo lahko rečemo, da nobeno življenje ne bi moglo živeti, če v njem ne bi bilo tovrstne poezije." (Iz utemeljitve osrednje nagrade za pesnika Miklavža Komelja)
Esej kot oblika mišljenja in upovedovanja sveta je v dobi poplave mnenj in konstruktov dragocena literarno sredstvo za oblikovanje kritičnega mišljenja, ki ponuja družbi nove poti. Kulturno društvo Marjana Rožanca je sinoči v Cankarjevem domu v Ljubljani podelilo nagrado za najboljšo knjigo esejev. Prejel jo je Robert Simonišek za knjigo Pejsaži - sanjati na soncu. Tri desetletja nagrade Marjana Rožanca kažejo, da nagrajenci tudi kasneje odločno stopijo v javni prostor, kjer puščajo odločne sledi. Žirija, ki so jo sestavljali Manca Košir, Vlado Motnikar, Jonatan Vinkler, Nada Šumi in predsednica Ifigenija Simonović, je poleg Simoniška nominirala še Vesno Milek za knjigo Ogledala, Marka Pavliho za delo Onkraj materialističnega prepričanja. Duhovna dramila, Marcela Štefančiča za Slovenski sen in Uršo Zabukovec za knjigo Levo oko, desno oko.
Naslov zmagovalne zgodbe je Violina in žiletke, na slavnostni prireditvi pa razkrivamo še avtorja besedila in avtorje drugih izbranih zgodb. Zmagovalno zgodbo interpretirajo priznani dramski igralci Vesna Jevnikar, Jernej Kuntner, Blaž Šef, Matej Zemljič in Klara Kastelec. Dogodek povezujeta Maja Moll in Aleksander Golja, pospremi pa ga koncert tria LJD Ensemble z novo skladbo Milka Lazarja Simple pieces.
Na jubilejnem 30. natečaju za najboljšo kratko zgodbo programa Ars Radia Slovenija je dobil nagrado Arsova lastovka Davorin Lenko, pisatelj, ki je do zdaj napisal dve knjigi kratkih zgodb: Postopoma zapuščati Misantropolis in Psihoporn in dva romana: Telesa v temi in Bela pritlikavka. Za Telesa v temi je dobil avtor nagrado Kresnik za najboljši roman leta 2013, njegova peta knjiga izide še letos. Violina in žiletke je lapidarno napisana zgodba o skrajnje mučnem praznovanju božiča.
Literarni večer Ars teatralis je tokrat gostoval v Italiji, v štandreški cerkvi sv. Andreja apostola, ki je ena največjih v goriški nadškofiji. V Štandrežu, kjer je številčna slovenska skupnost, se je leta 1676 rodil tudi kapucinski oče Romuald, krstno imenovan Lovrenc Marušič, v duhovnika posvečen leta 1700. Služboval je med drugim v Gorici in Škofji Loki in prav tam je napisal Škofjeloški pasijon, ki velja za najstarejše ohranjeno dramsko delo, napisano v slovenščini – letos mineva 300 let od prve uprizoritve. In kot je oče Romuald prvi izpričani začetnik slovenskega dramskega jezika, se je veliki italijanski pesnik Dante Alighieri, čigar 700. obletnico smrti zaznamujemo letos, pojavil ob zori italijanskega pesniškega jezika. Idejni vodja cikla Ars teatralis in režiser literarnega večera Odrešenje in onkraj je Alen Jelen, scenarij pa je delo Mateja Venierja. Dramaturški koncept sta zasnovala kot uprizarjanje bralne vaje – neke vrste gledališče v gledališču. Nastopali so Ana Facchini, Nikla Petruška Panizon, Matija Rupel, Danijel Malalan in Igor Velše. Cerkveno akustiko sta glasbeno oplemenitili Apolonija Gantar na orglah in Andrejka Možina na violončelu. Literarni večer Ars teatralis: Odrešenje in onkraj je plod sodelovanja programa Ars, Slovenskega stalnega gledališča Trst, Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica in Slofesta – festivala slovenske narodne skupnosti v Italiji. Oblikovanje grafike: Andrej Pisani, Sintesi Hub
Zbor Tenebrae prav letos zaznamuje 20-letnico svojega delovanja. Velja za enega najuglednejših vokalnih sestavov na svetu, v svojem poustvarjalnem delu pa posega po raznovrstnem repertoarju, ki sega vse od 16. stoletja do sodobnih del. Tako bo tudi tokrat ponudil program, imenovan Hvalospev nebeške lepote, ki je razpet med deli Thomasa Tallisa, Antonia Lottija, Gregoria Allegrija in drugih starih mojstrov v prvem delu koncerta ter zborovskimi stvaritvami pretežno angleških skladateljev v drugem. Nigel Shor, umetniški vodja in ustanovitelj zbora, je misli o programski zasnovi na kratko strnil takole: »Program zrcali moje okolje in okolja mojih pevcev. Številni smo namreč začeli kot otroci peti v cerkvenih in katedralnih zborih. Pojemo precej renesančnih del, tudi sodobno, romantično in viktorijansko glasbo. Naš program je eklektičen: tak, kot bi v njem zbrali naša najljubša dela. Izbrane skladbe pojemo že vrsto let, dobro jih poznamo, zato vse teče kot namazano – čeprav skočimo iz renesanse v 19. in 20. stoletje. Pravzaprav so vsa izbrana dela – moje najljubše skladbe.« Drugi, skoraj v celoti angleško obarvani del koncerta, bo tako v znamenju vokalne glasbe Williama Harrisa, Johna Tavenerja, Jonathana Harveyja, Boba Chilcotta, Richarda Rodneyja Benneta in Erica Whitacreja. Koncert zbora Tenebrae, ki se bo v Slovenski filharmoniji začel ob 16. uri, lahko spremljate tudi v neposrednem prenosu na 3. programu Radia Slovenija, programu ARS.
34. grafični bienale Ljubljana z naslovom Iskra Delta spomini na propadlo slovensko računalniško podjetje, a je to zgolj sprožilec za razmislek o preteklosti in prihodnosti.
V sredo, 15. septembra 2021, bo na Ljubljanskem gradu potekala slavnostna prireditev ob 30. natečaju za najboljšo kratko zgodbo. Ob tej priložnosti bo prvič podeljena nagrada Arsova lastovka.
V ponedeljek ljubitelje književnosti, glasbe in radia čaka prav poseben dogodek. Literarni večer iz cikla Ars teatralis z naslovom Odrešenje in onkraj smo tokrat posvetili 700. obletnici smrti Danteja Alighierija in 300. obletnici prve uprizoritve Škofjeloškega pasijona po besedilu štandreškega rojaka, patra Romualda. Neposredni prenos iz cerkve sv. Andreja apostola v Štandrežu bo ob 20. uri na programu Ars in na Radiu Trst A, dogajanje pa bo mogoče spremljati tudi v spletnem videoprenosu.
Neveljaven email naslov