Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

10. Kulturna ambasada Palestine

22.09.2021


Tridnevni niz dogodkov z likovno in filmsko ustvarjalnostjo, literaturo, pogovori in kulinariko daje glas palestinski plati zgodbe

Izraelsko-palestinski spor je ideološko tako zapleten, da njegove razrešite po mnenju nekaterih morda nikoli ne bo – če pa že, bo morala biti zelo inovativna. Hkrati je ta puščavska pokrajina sveta in v svoji praznini zna biti meditativno tiha. Je navdih umetnicam in umetnikom. Prav zemlja ima za tamkajšnje prebivalce velik pomen, in tako so jo kot osrednjo temo izbrali za letošnjo, 10.  Kulturno ambasado Palestine – tridnevni niz dogodkov, ki z likovno in filmsko ustvarjalnostjo, literaturo, pogovori in kulinariko daje glas palestinski plati zgodbe. Že včeraj so v Galeriji Janeza Boljke v Ljubljani odprli razstavo fotografij in slikarskih reprodukcij.

Na reprodukcijah slik v tehniki akrila na platnu z zgovornim naslovom Nenaravna pokrajina na primer vidimo oranžnorjavo in zeleno naravo, po kateri se v dolgih, kačastih potezah vleče siv okupacijski zid. Slikar Khaled Hourani pa je tudi pisatelj, komentator in, kot so ga označili, kritični glas iz Palestine. Letošnja gostja, aktivistka in študentka iz Gaze Fidaa Zaanin, poudari, da te k aktivizmu žene tvoj lasten obstoj. Dejstvo, da si Palestinec, to zahteva od tebe. Od umetnikov, od vseh.

''Vse, kar se je zgodilo z odvzeto zemljo, je oblikovalo našo preteklost, oblikuje prihodnost in naš vsak dan. Zato sem prišla v Ljubljano na ta dogodek, ker gradi most med Slovenijo in Palestino. Poglejte, že v času britanskega kolonializma so v naši deželi začeli graditi judovska naselja. Ljudje so z vsega sveta migrirali sem, Palestinci pa postajali begunci, ki so bežali v Sirijo, Libanon, Jordanijo, celo v Evropo. Leta 1948 se je zgodil prelomni trenutek, ki mu pravimo Nákba – katastrofa. Ukradli so nam hiše, kmetije, ljudi so metali iz njihovih domov, jih pobijali, tudi otroke in nosečnice. Vse to je povezano z zemljo in pravico, kdo lahko ostane in živi na tej zemlji. Nobenega drugega razloga torej nimam, da sem politično aktivna, kot to, da sem Palestinka.''

Fidaa Zaanin, ki je za to priložnost pripotovala iz Berlina, kamor se je pred nedavnim preselila, se bo danes ob 18.30 v Vodnikovi domačiji v Ljubljani udeležila osrednjega pogovora z naslovom Palestinska zemlja: kjer se vse začne in konča. V Videokonferenci pa bosta gosta iz Ramale palestinski aktivist in podiplomski študent Eyad Taamallah ter njegov oče Fareed, novinar in soustanovitelj prostovoljske iniciative Sharake.

''Za Palestince zemlja ni le vir hrane, temveč simbol upora, svobode, suverenosti, kmete pa se razume kot branitelje te zemlje in hrane, hkrati pa kot borce za svobodo. Ne mučijo se torej le s pridelovanjem, ampak prav z zaščito kmetij in ozemlja pred izraelsko vojsko. Neoliberalna ekonomija, katere posledica je uvažanje poceni izdelkov iz Izraela na palestinski trg, postavlja naše male pridelovalce v težak položaj. Kot odziv na to smo ustanovili iniciativo Sharake, ki v arabščini pomeni partnerstvo. Usmerjeni smo v ohranjanje pristne palestinske agrikulture dediščine. Vzpostavljamo direktno vez med malimi kmeti in potrošniki, organiziramo poletne tržnice, ljudi ozaveščamo o pomenu etične in lokalne potrošnje. Menim, da je bistveno ohranjati lokalna semena in vzdrževati dobro, pošteno in čisto hrano.''

Da je vez med Palestinci in Palestinkami ter njihovo zemljo vsaj tako trdna kot med oljko, njenimi koreninami in vejami, pa so zapisali ob dokumentarnem filmu Črka v besedi oljka, ki ga bodo predvajali po nocojšnjem pogovoru. Prikaže filmarja, ki želi prebivalcem v težje dostopnih vaseh na okupiranem Zahodnem bregu omogočiti ogled filma. Še en film si bo mogoče ogledati jutri v Slovenski kinoteki: z mednarodno nagrajevanim celovečercem Granatna jabolka in mira ter pozneje pogovorom s filmsko kritičarko Petro Meterc bodo namreč sklenili letošnjo Kulturno ambasado Palestine, ki jo pripravlja Gibanje za pravice Palestincev.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

10. Kulturna ambasada Palestine

22.09.2021


Tridnevni niz dogodkov z likovno in filmsko ustvarjalnostjo, literaturo, pogovori in kulinariko daje glas palestinski plati zgodbe

Izraelsko-palestinski spor je ideološko tako zapleten, da njegove razrešite po mnenju nekaterih morda nikoli ne bo – če pa že, bo morala biti zelo inovativna. Hkrati je ta puščavska pokrajina sveta in v svoji praznini zna biti meditativno tiha. Je navdih umetnicam in umetnikom. Prav zemlja ima za tamkajšnje prebivalce velik pomen, in tako so jo kot osrednjo temo izbrali za letošnjo, 10.  Kulturno ambasado Palestine – tridnevni niz dogodkov, ki z likovno in filmsko ustvarjalnostjo, literaturo, pogovori in kulinariko daje glas palestinski plati zgodbe. Že včeraj so v Galeriji Janeza Boljke v Ljubljani odprli razstavo fotografij in slikarskih reprodukcij.

Na reprodukcijah slik v tehniki akrila na platnu z zgovornim naslovom Nenaravna pokrajina na primer vidimo oranžnorjavo in zeleno naravo, po kateri se v dolgih, kačastih potezah vleče siv okupacijski zid. Slikar Khaled Hourani pa je tudi pisatelj, komentator in, kot so ga označili, kritični glas iz Palestine. Letošnja gostja, aktivistka in študentka iz Gaze Fidaa Zaanin, poudari, da te k aktivizmu žene tvoj lasten obstoj. Dejstvo, da si Palestinec, to zahteva od tebe. Od umetnikov, od vseh.

''Vse, kar se je zgodilo z odvzeto zemljo, je oblikovalo našo preteklost, oblikuje prihodnost in naš vsak dan. Zato sem prišla v Ljubljano na ta dogodek, ker gradi most med Slovenijo in Palestino. Poglejte, že v času britanskega kolonializma so v naši deželi začeli graditi judovska naselja. Ljudje so z vsega sveta migrirali sem, Palestinci pa postajali begunci, ki so bežali v Sirijo, Libanon, Jordanijo, celo v Evropo. Leta 1948 se je zgodil prelomni trenutek, ki mu pravimo Nákba – katastrofa. Ukradli so nam hiše, kmetije, ljudi so metali iz njihovih domov, jih pobijali, tudi otroke in nosečnice. Vse to je povezano z zemljo in pravico, kdo lahko ostane in živi na tej zemlji. Nobenega drugega razloga torej nimam, da sem politično aktivna, kot to, da sem Palestinka.''

Fidaa Zaanin, ki je za to priložnost pripotovala iz Berlina, kamor se je pred nedavnim preselila, se bo danes ob 18.30 v Vodnikovi domačiji v Ljubljani udeležila osrednjega pogovora z naslovom Palestinska zemlja: kjer se vse začne in konča. V Videokonferenci pa bosta gosta iz Ramale palestinski aktivist in podiplomski študent Eyad Taamallah ter njegov oče Fareed, novinar in soustanovitelj prostovoljske iniciative Sharake.

''Za Palestince zemlja ni le vir hrane, temveč simbol upora, svobode, suverenosti, kmete pa se razume kot branitelje te zemlje in hrane, hkrati pa kot borce za svobodo. Ne mučijo se torej le s pridelovanjem, ampak prav z zaščito kmetij in ozemlja pred izraelsko vojsko. Neoliberalna ekonomija, katere posledica je uvažanje poceni izdelkov iz Izraela na palestinski trg, postavlja naše male pridelovalce v težak položaj. Kot odziv na to smo ustanovili iniciativo Sharake, ki v arabščini pomeni partnerstvo. Usmerjeni smo v ohranjanje pristne palestinske agrikulture dediščine. Vzpostavljamo direktno vez med malimi kmeti in potrošniki, organiziramo poletne tržnice, ljudi ozaveščamo o pomenu etične in lokalne potrošnje. Menim, da je bistveno ohranjati lokalna semena in vzdrževati dobro, pošteno in čisto hrano.''

Da je vez med Palestinci in Palestinkami ter njihovo zemljo vsaj tako trdna kot med oljko, njenimi koreninami in vejami, pa so zapisali ob dokumentarnem filmu Črka v besedi oljka, ki ga bodo predvajali po nocojšnjem pogovoru. Prikaže filmarja, ki želi prebivalcem v težje dostopnih vaseh na okupiranem Zahodnem bregu omogočiti ogled filma. Še en film si bo mogoče ogledati jutri v Slovenski kinoteki: z mednarodno nagrajevanim celovečercem Granatna jabolka in mira ter pozneje pogovorom s filmsko kritičarko Petro Meterc bodo namreč sklenili letošnjo Kulturno ambasado Palestine, ki jo pripravlja Gibanje za pravice Palestincev.


06.04.2022

Oskarji in Coda

V ponedeljek zjutraj je filmofile in drugo javnost po vsem svetu presenetila novica, da je oskarja za najboljši film prejel film, ki so mu napovedovali najmanj možnosti.


04.04.2022

Umrl je Emerik Bernard

Vsebine Programa Ars


01.04.2022

Laibach Kunst

Vsebine Programa Ars


31.03.2022

"Film resničnost lovi neodvisno od volje samega avtorja. Film je hočeš nočeš življenje"

"Film resničnost lovi neodvisno od volje samega avtorja. Film je hočeš nočeš življenje". To je misel Piera Paola Pasolinija in nocoj se v Slovenski kinoteki v Ljubljani s projekcijo filma Mama Rim iz leta 1962 začenja retrospektiva njegovih filmov. Italijanski pesnik, pisatelj, dramatik in pozneje v življenju še filmski režiser je od leta 1961 do 1975, ko je umrl v še danes nepojasnjenem napadu, posnel 13 celovečercev. In prav vse filme Piera Paola Pasolinija bomo videli na kinotečni retrospektivi, ki bo potekala v Kinoteki vse do 8. maja. Retrospektiva na veliko kinotečno platno prihaja ob stoletnici Pasolinijevega rojstva; ta je bila 5. marca. Njegove filme bodo predvajali s 35 milimetrskih kopij. V Dvorani Silvana Furlana bodo odprli razstavo fotografij, med njimi tudi njegovega osnovnošolskega spričevala, saj je del mladosti preživel v Sloveniji, v Idriji; izdali pa bodo še prevod izbora njegovih filmskih esejev z naslovom Heretični empirizem. Potem ko se je uveljavil kot pesnik, pisatelj in angažirani intelektualec, se je Pier Paolo Pasolini v 60. letih prejšnjega stoletja posvetil filmom in posnel številne brezčasne klasike vse od Beračev do svojega zadnjega kontroverznega dela Salo ali 120 Sodome. Njegove premiere ni dočakal, saj je, še preden je film prišel v kino, podlegel brutalnemu napadu. Pasolini je sam dejal, da smrt za ustvarjalca tako kot montaža za film.


30.03.2022

Mesto in otok

Vsebine Programa Ars


30.03.2022

Mesto in otok

Vsebine Programa Ars


28.03.2022

Oskarji

Vsebine Programa Ars


28.03.2022

Letošnja podelitev oskarjev je pokazala moč televizije v živo, tako v dobrem kot v slabem smislu

Minula oskarjevska noč je bila za ženske v filmu zgodovinska: Jane Campion je za svoj film Moč psa kot tretja režiserka dobila oskarja za najboljšo režijo, film CODA režiserke Sian Heder je dobil glavno nagrado – oskarja za najboljši film in oskarja za najboljšo priredbo scenarija, Ariana DeBose je za svoj nastop v Zgodbi z zahodne strani kot prva ne-bela kvirovska igralka dobila oskarja za najboljšo stransko vlogo, Billie Eilish je oskarjevka postala pri rosnih 20 letih za najboljšo izvirno filmsko glasbo, kostumografinja Jenny Beavan pa je to za svoj prispevek h Krueli postala že tretjič. Dosežke ustvarjalk je sicer zasenčilo moško nasilje, ali, kot so zapisali pri britanskem časniku The Guardian: "Če Jane Campion kot tretja režiserka dobi oskarja za najboljšo režijo, ampak Will Smith oklofuta Chrisa Rocka, se je to sploh zgodilo?" Več, Tina Poglajen. Novozelandka Jane Campion je prva ženska, ki je bila za oskarja za najboljšo režijo nominirana dvakrat – prvič za film Klavir iz leta 1993. Moč psa, dekonstrukcija mita o "pravih moških", kavbojih, je bil s kar 12 nominacijami sicer favorit letošnje podelitve. "Zelo sem ponosna, da sem nocoj dobila nagrado in da sem še ena režiserka, ki ji bodo sledile četrta, peta, šesta, sedma, osma. Zelo me veseli, da napredujemo hitreje. To smo potrebovali, enakost je pomembna." je povedala nagrajenka. Nepričakovani zmagovalec letošnjih oskarjev je CODA, neodvisna družinska drama z za Hollywood precej skromnim desetmilijonskim proračunom, o najstnici, ki živi v družini gluhih in sanja o karieri v glasbi. V filmu nastopajo gluhonemi igralci in igralke, vključno s Troyem Kotsurjem, ki je dobil oskarja za najboljšo stransko vlogo. Režiserka, Sian Heder: "Režiserka sem postala, ker sem videla to početi Jane Campion in druge režiserke. Upam, da bodo mlade ženske, ki si to želijo, videle mene; in da me bodo videli tudi neodvisni filmarji, ki se borijo, da bi lahko snemali. To je velik trenutek tudi za neodvisne filme. " Na neenak položaj spolov v filmski industriji je opozorila tudi komičarka Amy Schumer, ki je skupaj z Wando Sykes in Regino Hall povezovala letošnjo prireditev: "Akademija je letos najela tri ženske, ker je to še vedno ceneje, kot da bi najeli enega moškega, " je dejala.


25.03.2022

Oskarjevska vročica

Vsebine Programa Ars


23.03.2022

Onkraj objektiva

Vsebine Programa Ars


Stran 27 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov