Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

10. Kulturna ambasada Palestine

22.09.2021


Tridnevni niz dogodkov z likovno in filmsko ustvarjalnostjo, literaturo, pogovori in kulinariko daje glas palestinski plati zgodbe

Izraelsko-palestinski spor je ideološko tako zapleten, da njegove razrešite po mnenju nekaterih morda nikoli ne bo – če pa že, bo morala biti zelo inovativna. Hkrati je ta puščavska pokrajina sveta in v svoji praznini zna biti meditativno tiha. Je navdih umetnicam in umetnikom. Prav zemlja ima za tamkajšnje prebivalce velik pomen, in tako so jo kot osrednjo temo izbrali za letošnjo, 10.  Kulturno ambasado Palestine – tridnevni niz dogodkov, ki z likovno in filmsko ustvarjalnostjo, literaturo, pogovori in kulinariko daje glas palestinski plati zgodbe. Že včeraj so v Galeriji Janeza Boljke v Ljubljani odprli razstavo fotografij in slikarskih reprodukcij.

Na reprodukcijah slik v tehniki akrila na platnu z zgovornim naslovom Nenaravna pokrajina na primer vidimo oranžnorjavo in zeleno naravo, po kateri se v dolgih, kačastih potezah vleče siv okupacijski zid. Slikar Khaled Hourani pa je tudi pisatelj, komentator in, kot so ga označili, kritični glas iz Palestine. Letošnja gostja, aktivistka in študentka iz Gaze Fidaa Zaanin, poudari, da te k aktivizmu žene tvoj lasten obstoj. Dejstvo, da si Palestinec, to zahteva od tebe. Od umetnikov, od vseh.

''Vse, kar se je zgodilo z odvzeto zemljo, je oblikovalo našo preteklost, oblikuje prihodnost in naš vsak dan. Zato sem prišla v Ljubljano na ta dogodek, ker gradi most med Slovenijo in Palestino. Poglejte, že v času britanskega kolonializma so v naši deželi začeli graditi judovska naselja. Ljudje so z vsega sveta migrirali sem, Palestinci pa postajali begunci, ki so bežali v Sirijo, Libanon, Jordanijo, celo v Evropo. Leta 1948 se je zgodil prelomni trenutek, ki mu pravimo Nákba – katastrofa. Ukradli so nam hiše, kmetije, ljudi so metali iz njihovih domov, jih pobijali, tudi otroke in nosečnice. Vse to je povezano z zemljo in pravico, kdo lahko ostane in živi na tej zemlji. Nobenega drugega razloga torej nimam, da sem politično aktivna, kot to, da sem Palestinka.''

Fidaa Zaanin, ki je za to priložnost pripotovala iz Berlina, kamor se je pred nedavnim preselila, se bo danes ob 18.30 v Vodnikovi domačiji v Ljubljani udeležila osrednjega pogovora z naslovom Palestinska zemlja: kjer se vse začne in konča. V Videokonferenci pa bosta gosta iz Ramale palestinski aktivist in podiplomski študent Eyad Taamallah ter njegov oče Fareed, novinar in soustanovitelj prostovoljske iniciative Sharake.

''Za Palestince zemlja ni le vir hrane, temveč simbol upora, svobode, suverenosti, kmete pa se razume kot branitelje te zemlje in hrane, hkrati pa kot borce za svobodo. Ne mučijo se torej le s pridelovanjem, ampak prav z zaščito kmetij in ozemlja pred izraelsko vojsko. Neoliberalna ekonomija, katere posledica je uvažanje poceni izdelkov iz Izraela na palestinski trg, postavlja naše male pridelovalce v težak položaj. Kot odziv na to smo ustanovili iniciativo Sharake, ki v arabščini pomeni partnerstvo. Usmerjeni smo v ohranjanje pristne palestinske agrikulture dediščine. Vzpostavljamo direktno vez med malimi kmeti in potrošniki, organiziramo poletne tržnice, ljudi ozaveščamo o pomenu etične in lokalne potrošnje. Menim, da je bistveno ohranjati lokalna semena in vzdrževati dobro, pošteno in čisto hrano.''

Da je vez med Palestinci in Palestinkami ter njihovo zemljo vsaj tako trdna kot med oljko, njenimi koreninami in vejami, pa so zapisali ob dokumentarnem filmu Črka v besedi oljka, ki ga bodo predvajali po nocojšnjem pogovoru. Prikaže filmarja, ki želi prebivalcem v težje dostopnih vaseh na okupiranem Zahodnem bregu omogočiti ogled filma. Še en film si bo mogoče ogledati jutri v Slovenski kinoteki: z mednarodno nagrajevanim celovečercem Granatna jabolka in mira ter pozneje pogovorom s filmsko kritičarko Petro Meterc bodo namreč sklenili letošnjo Kulturno ambasado Palestine, ki jo pripravlja Gibanje za pravice Palestincev.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

10. Kulturna ambasada Palestine

22.09.2021


Tridnevni niz dogodkov z likovno in filmsko ustvarjalnostjo, literaturo, pogovori in kulinariko daje glas palestinski plati zgodbe

Izraelsko-palestinski spor je ideološko tako zapleten, da njegove razrešite po mnenju nekaterih morda nikoli ne bo – če pa že, bo morala biti zelo inovativna. Hkrati je ta puščavska pokrajina sveta in v svoji praznini zna biti meditativno tiha. Je navdih umetnicam in umetnikom. Prav zemlja ima za tamkajšnje prebivalce velik pomen, in tako so jo kot osrednjo temo izbrali za letošnjo, 10.  Kulturno ambasado Palestine – tridnevni niz dogodkov, ki z likovno in filmsko ustvarjalnostjo, literaturo, pogovori in kulinariko daje glas palestinski plati zgodbe. Že včeraj so v Galeriji Janeza Boljke v Ljubljani odprli razstavo fotografij in slikarskih reprodukcij.

Na reprodukcijah slik v tehniki akrila na platnu z zgovornim naslovom Nenaravna pokrajina na primer vidimo oranžnorjavo in zeleno naravo, po kateri se v dolgih, kačastih potezah vleče siv okupacijski zid. Slikar Khaled Hourani pa je tudi pisatelj, komentator in, kot so ga označili, kritični glas iz Palestine. Letošnja gostja, aktivistka in študentka iz Gaze Fidaa Zaanin, poudari, da te k aktivizmu žene tvoj lasten obstoj. Dejstvo, da si Palestinec, to zahteva od tebe. Od umetnikov, od vseh.

''Vse, kar se je zgodilo z odvzeto zemljo, je oblikovalo našo preteklost, oblikuje prihodnost in naš vsak dan. Zato sem prišla v Ljubljano na ta dogodek, ker gradi most med Slovenijo in Palestino. Poglejte, že v času britanskega kolonializma so v naši deželi začeli graditi judovska naselja. Ljudje so z vsega sveta migrirali sem, Palestinci pa postajali begunci, ki so bežali v Sirijo, Libanon, Jordanijo, celo v Evropo. Leta 1948 se je zgodil prelomni trenutek, ki mu pravimo Nákba – katastrofa. Ukradli so nam hiše, kmetije, ljudi so metali iz njihovih domov, jih pobijali, tudi otroke in nosečnice. Vse to je povezano z zemljo in pravico, kdo lahko ostane in živi na tej zemlji. Nobenega drugega razloga torej nimam, da sem politično aktivna, kot to, da sem Palestinka.''

Fidaa Zaanin, ki je za to priložnost pripotovala iz Berlina, kamor se je pred nedavnim preselila, se bo danes ob 18.30 v Vodnikovi domačiji v Ljubljani udeležila osrednjega pogovora z naslovom Palestinska zemlja: kjer se vse začne in konča. V Videokonferenci pa bosta gosta iz Ramale palestinski aktivist in podiplomski študent Eyad Taamallah ter njegov oče Fareed, novinar in soustanovitelj prostovoljske iniciative Sharake.

''Za Palestince zemlja ni le vir hrane, temveč simbol upora, svobode, suverenosti, kmete pa se razume kot branitelje te zemlje in hrane, hkrati pa kot borce za svobodo. Ne mučijo se torej le s pridelovanjem, ampak prav z zaščito kmetij in ozemlja pred izraelsko vojsko. Neoliberalna ekonomija, katere posledica je uvažanje poceni izdelkov iz Izraela na palestinski trg, postavlja naše male pridelovalce v težak položaj. Kot odziv na to smo ustanovili iniciativo Sharake, ki v arabščini pomeni partnerstvo. Usmerjeni smo v ohranjanje pristne palestinske agrikulture dediščine. Vzpostavljamo direktno vez med malimi kmeti in potrošniki, organiziramo poletne tržnice, ljudi ozaveščamo o pomenu etične in lokalne potrošnje. Menim, da je bistveno ohranjati lokalna semena in vzdrževati dobro, pošteno in čisto hrano.''

Da je vez med Palestinci in Palestinkami ter njihovo zemljo vsaj tako trdna kot med oljko, njenimi koreninami in vejami, pa so zapisali ob dokumentarnem filmu Črka v besedi oljka, ki ga bodo predvajali po nocojšnjem pogovoru. Prikaže filmarja, ki želi prebivalcem v težje dostopnih vaseh na okupiranem Zahodnem bregu omogočiti ogled filma. Še en film si bo mogoče ogledati jutri v Slovenski kinoteki: z mednarodno nagrajevanim celovečercem Granatna jabolka in mira ter pozneje pogovorom s filmsko kritičarko Petro Meterc bodo namreč sklenili letošnjo Kulturno ambasado Palestine, ki jo pripravlja Gibanje za pravice Palestincev.


25.11.2021

Iztok Mlakar bere Desetega brata

Poleg igralca Iztoka Mlakarja v pogovoru, ki ga bo moderiral Vlado Motnikar, sodelujejo še literarna zgodovinarka dr. Urška Perenič, režiser Alen Jelen in glasbenika Andrej Ofak in Borut Mori v sodelovanju z Ivanom Lotričem.


24.11.2021

Jasmina Cibic prejemnica nagrade Jarman

Vsebine Programa Ars


23.11.2021

Igor Samobor: "Zdaj je že drugi natečaj prenove tik pred tem, da klecne zaradi politike"

»Rad bi napisal, da odstopam iz osebnih razlogov, vendar to ne bi bila resnica« so besede s katerimi je po osmih letih z mesta ravnatelja Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana odstopil Igor Samobor. Kot razlog navaja zavlačevanje s prenovo ljubljanske drame, za kar naj bi bil odgovoren minister za kulturo Vasko Simoniti. Na nujnost prenove ljubljanske Drame stroka in zaposleni opozarjajo že trideset let. Projekt je po daljši prekinitvi ponovno stekel leta 2014, zdaj pa po Samoborjevih besedah postopek prenove zavlačujejo na ministrstvo za kulturo. Vedno znova so zahtevali dodatna preverjanja, med posamičnimi odgovori pa je lahko minil mesec ali dva. Kljub temu, da je bil na nekaj sestankih, Samobor opozarja tudi na manko komunikacije z ministrstvom, predvsem v zadnjem času je za pogovor o premiku projekta prenove moledoval sam. Da je stavba dotrajana, dokazujejo preverbe statike in potresne varnosti, to so pokazale tudi septembrske poplave. Na javnem natečaju je sicer leta 2017 zmagal biro Bevk Perović arhitekti. Matija Bevk poudarja, da so pri tovrstnih projektih vedno vpleteni številni deležniki ter da je z javnim denarjem treba ravnati skrbno, a da nekaterih odločitev ministrstva vseeno ne razume, med drugim, zakaj so zahtevali, naj se iz projekta izvzamejo za to kupljeni prostori Nemške hiše ali pa spremenjene ocene investicije v osnutku novega Nacionalnega programa za kulturo. Dodaja: Minister Simoniti, ki je danes na regijskem obisku vlade, je našemu dopisniku odgovoril, da za Radio Slovenija ne bo podal izjave, z ministva pa nam sporočili, da bodo izjavo za javnost posredovali jutri.


23.11.2021

Igor Samobor nepričakovano odstopil z mesta ravnatelja SNG Drama Ljubljana

Igor Samobor je nepričakovano odstopil z mesta ravnatelja SNG Drama Ljubljana. Potem, ko mu je po osmih letih uspelo začetni del projekta prenove ljubljanske drame pripeljati v sklepno fazo, je njegove načrte prekinil minister za kulturo Vasko Simoniti. Ker meni, da je razlog v ravnanju ministra osebne narave, se je Samobor odločil za odstop. Foto: BoBo


23.11.2021

Igor Samobor: "Zdaj je že drugi natečaj prenove tik pred tem, da klecne zaradi politike"

»Rad bi napisal, da odstopam iz osebnih razlogov, vendar to ne bi bila resnica« so besede s katerimi je po osmih letih z mesta ravnatelja Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana odstopil Igor Samobor. Kot razlog navaja zavlačevanje s prenovo ljubljanske drame, za kar naj bi bil odgovoren minister za kulturo Vasko Simoniti. Na nujnost prenove ljubljanske Drame stroka in zaposleni opozarjajo že trideset let. Projekt je po daljši prekinitvi ponovno stekel leta 2014, zdaj pa po Samoborjevih besedah postopek prenove zavlačujejo na ministrstvo za kulturo. Vedno znova so zahtevali dodatna preverjanja, med posamičnimi odgovori pa je lahko minil mesec ali dva. Kljub temu, da je bil na nekaj sestankih, Samobor opozarja tudi na manko komunikacije z ministrstvom, predvsem v zadnjem času je za pogovor o premiku projekta prenove moledoval sam. Da je stavba dotrajana, dokazujejo preverbe statike in potresne varnosti, to so pokazale tudi septembrske poplave. Na javnem natečaju je sicer leta 2017 zmagal biro Bevk Perović arhitekti. Matija Bevk poudarja, da so pri tovrstnih projektih vedno vpleteni številni deležniki ter da je z javnim denarjem treba ravnati skrbno, a da nekaterih odločitev ministrstva vseeno ne razume, med drugim, zakaj so zahtevali, naj se iz projekta izvzamejo za to kupljeni prostori Nemške hiše ali pa spremenjene ocene investicije v osnutku novega Nacionalnega programa za kulturo. Dodaja: Minister Simoniti, ki je danes na regijskem obisku vlade, je našemu dopisniku odgovoril, da za Radio Slovenija ne bo podal izjave, z ministva pa nam sporočili, da bodo izjavo za javnost posredovali jutri.


23.11.2021

Ars na 37. Slovenskem e-knjižnem sejmu

Vsebine Programa Ars


19.11.2021

Čudenje nad svetom in bivanjem je vzvod ustvarjanja Danijela Demšarja, nagrajenca Hinka Smrekarja za življenjsko delo

Ilustracija je pri nas dobro razvita in kakovostna – med drugim jo spodbuja in predstavlja Slovenski bienale ilustracije, katerega začetki segajo v leto 1992. Med pobudniki za njegov nastanek je bil tudi Danijel Demšar, letošnji prejemnik nagrade Hinka Smrekarja za življensko delo, najvišjega priznanja za ilustracijo pri nas, ki ga podeljujejo v sklopu bienala. Letošnja, 14. izvedba bienala v Cankarjevem domu v Ljubljani poleg Demšarjih del na ogled postavlja še 81 drugih projektov. Ilustratorska sekcija Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov je sicer v ponedeljek nagradila še ilustratorko Lilo Prap za slikanico Ptiči?!, podelili pa so tudi različna priznanja in plakete.


18.11.2021

DLUL podelil nagrade in prizanje Ivane Kobilca

Morda lahko rečemo, da Kamila Volčanšek v ženski akt, zgodovinsko zaznamovan z moškim pogledom, vnaša svojo, žensko perspektivo. Njene ženske so odločne, nonšalantne, barvite, polne življenja in pogosto igrivo v gibanju. S svojimi oblinami v misli prikličejo prazgodovinske Venere ali baročne portretiranke, z upiranjem še vedno prepogosti normi vitkega telesa pa želi umetnica po svojih besedah prikazati, da je tudi obilno žensko telo lahko graciozno. Kamila Volčanšek je s prodornim in brezkompromisnim slikarskim pristopom do ženskega akta v sodobno slovensko slikarstvo vnesla nekaj novega, svežega in izvirnega, pa je tudi misel iz utemeljitve nagrade Ivane Kobilca za življenjsko delo. Slikarka, ki je tudi ilustratorka, je leta 1978 na ljubljanski akademiji diplomirala z nalogo o Klimtu in dunajski secesiji. To zanimanje v njenem delu odzvanja v pogosti rabi ornamentov in ploskovitosti slikarske površine. Poleg tega pa je za njene podobe žensk značilno tudi veselje do življenja, kot pravi sama, so radožive in skrivnostne. Če Danijel Demšar, letošnji prejemnik nagrade Hinka Smrekarja za življenjsko delo ilustracijo dojema v bližini slikarstva, pa Kamila Volčanšek, prejemnica nagrade Ivane Kobilca za življenjsko delo ti dve polji vidi kot zelo različni, saj ilustracija nastane po naročilu, a ji je vseeno v velik užitek. Z ilustracijo pa se poleg svoje preostale prakse ukvarja tudi Mateja Kavčič, letošnja prejemnica nagrade Ivane Kobilca za aktualno produkcijo, ki se na slovenskem bienalu ilustracije trenutno predstavlja z deli za zbirko Saše Pavček Zastali čas. Nagrado Ivane Kobilca pa je prejela predvsem za senzibilne prostorske projekte v sozvočju z naravo. Ta jo zanima že od zaključka študija na ljubljanski akademiji. Svoj prvi razstavni projekt je umestila v ljubljanski park Tivoli, sledile so slike z listi dreves, nato pa prostorske postavitve z naravnimi materiali, kot so trave, seno, pesek in rože. Galerijski prostor se ji ne zdi zelo oddaljen od narave, saj se ji oboje zdi sveto. Njeno delo lahko postavimo tudi v kontekst kritike negativnih vplivov ljudi na naravo, a želi na to opozarjati subtilno, predvsem s poudarjanjem veličine narave. Tudi posamezne liste dreves je upodabljala, kot bi portretirala nadvse dragocene posameznike. Priznanje za sopotnike in podpornike vizualne umetnosti pa je prejel avtor, režiser in snemalec oddaj Aljoša Abrahamsberg, ki s svojim youtube kanalom Sodobna umetnost sproti spremlja in dokumentira to področje. Zgodbe ustvarjalcev in ustvarjalk predstavlja tudi zato, ker meni, da sodobna umetnost potrebuje razlago, saj je pogosto zelo kompleksna in filozofska. Dokumentira mnogo razstav ter umetniška dela približa s podrobno pripovedjo ustvarjalcev in ustvarjalk o lastnem delu ter z načinom snemanja. O nagradah, namenjenih predvsem članom in članicam Društva Likovnih umetnikov Ljubljana pa je sicer letos odločala žirija v sestavi Nadja Zgonik, Anja Jerčič Jakob, Vesna Blagotinšek, Miha Kelemina in Ištvan Išt Huzjan.


19.11.2021

Gruzijski film

Vsebine Programa Ars


19.11.2021

Prepovedane ženske

Vsebine Programa Ars


19.11.2021

Nesrečni fuk

Vsebine Programa Ars


19.11.2021

VORTEX

Vsebine Programa Ars


19.11.2021

Perspektive

Vsebine Programa Ars


Stran 36 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov