Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Letos spomladi in poleti je v studiih Radia Slovenija nastajal prav poseben projekt – Radko Polič - Rac je s svojim nezamenljivim raskavim glasom bral svojo življenjsko zgodbo
Igralčeve spomine, ki v zvočni knjigi z naslovom Rac zdaj izhajajo pri Založbi kakovostnih programov RTV Slovenija, lahko poslušate tudi na programu Ars. Z njimi se namreč začenja nova oddaja Odprta knjiga, ki bo na sporedu vsak večer od ponedeljka do petka ob 19. uri. V njej bo mesto za vrhunce domače in svetovne književnosti, ki jo bodo med poslušalce ponesli slovenski igralke in igralci. Kot je poudarila odgovorna urednica Arsa Ingrid Kovač Brus, z novo oddajo tudi nadaljujemo bogato sodelovanje našega radia s slovenskim Radiem Trst A. Danes pa, kot obljubljeno, Odprto knjigo začenja Rac, ki bo interpretiral, kar je v biografskem romanu po njegovih pričevanjih zapisala Petra Pogorevc.
Zvočno knjigo poslušajte tudi na strani Odprta knjiga, kjer so posamezne epizode na voljo še 3 dni po prvem predvajanju
Foto: Adrijan Pregelj
Letos spomladi in poleti je v studiih Radia Slovenija nastajal prav poseben projekt – Radko Polič - Rac je s svojim nezamenljivim raskavim glasom bral svojo življenjsko zgodbo
Igralčeve spomine, ki v zvočni knjigi z naslovom Rac zdaj izhajajo pri Založbi kakovostnih programov RTV Slovenija, lahko poslušate tudi na programu Ars. Z njimi se namreč začenja nova oddaja Odprta knjiga, ki bo na sporedu vsak večer od ponedeljka do petka ob 19. uri. V njej bo mesto za vrhunce domače in svetovne književnosti, ki jo bodo med poslušalce ponesli slovenski igralke in igralci. Kot je poudarila odgovorna urednica Arsa Ingrid Kovač Brus, z novo oddajo tudi nadaljujemo bogato sodelovanje našega radia s slovenskim Radiem Trst A. Danes pa, kot obljubljeno, Odprto knjigo začenja Rac, ki bo interpretiral, kar je v biografskem romanu po njegovih pričevanjih zapisala Petra Pogorevc.
Zvočno knjigo poslušajte tudi na strani Odprta knjiga, kjer so posamezne epizode na voljo še 3 dni po prvem predvajanju
Foto: Adrijan Pregelj
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Mariborsko dvorišče se v štirih letnih časih zvrsti na slikarskih podobah Roka Predina. Njegov pogled z višine razkrije prebivalce v sodobni urbani krajini, pri čemer se naslanja na starejšo tradicijo Breuglovih motivov družabnega življenja ali Canalettovih beneških vedut. Mariborčan se z razstavo v Kiblinem razstavišču artKIT prvič predstavlja v svojem mestu, z rastavljenimi deli pa se naslanja na svoje spomine iz otroštva.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Po Cankarju in Reformatorjih v stripu je pri Škrateljcu, zavodu za kulturo, izobraževanje in šport, izšel še strip Pod svobodnim soncem. Eno izmed največjih slovenskih knjig, ki jo je Fran Saleški Finžgar napisal pred več kot 100 leti, sta v stripovsko obliko prelevila Damijan Stepančič in Goran Vojnovič. Strip ni zgolj preslikava literarne klasike, ki je v knjižni obliki prvič izšla leta 1912, od takrat pa imela 40 različnih ponatisov oz. izdaj. Po besedah ilustratorja Damijana Stepančiča gre za avtonomen izdelek, ki se ga lahko bere samostojno, hkrati pa ohranja večino dogajanja in likov iz romana. Preleviti epsko zgodbo v strip, ki deluje v 21. stoletju, je bil torej velik izziv, Stepančič in Vojnović pa sta se ga lotila skoraj na filmski način, pravi avtor priredbe Goran Vojnović. V stripu je veliko prostora namenjenega akciji, bojem in odnosom med liki, bralce pa nagovarja v jeziku, ki je preplet modernega in Finžgarjevega jezika, za njegovo aktualnost pa poskrbi že sama zgodba. Cilji založnika so, da bi Pod svobodnim soncem v prihodnosti zaživel tudi kot gledališka predstava in celo animirani film, januarja pa v Cankarjevem domu načrtujejo tudi razstavo ilustracij.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Na čem je mogoče danes graditi politične spremembe? Ali je lahko jeza njihov sprožilec? Varufakis zavrača jezo kot osrednje gonilo sprememb, saj vodi v fašizem, lahko pa jo preusmerimo v premislek in kolektivno odločanje. Glede upanja pravi, da ga je potrebno ločiti od optimizma. Sam ni optimist, je pa upajoč človek. V pogovoru smo se osredotočili še na politične trende na levici in na njegovo razmišljanje, da smo vstopili v dobo tehnološkega fevdalizma. Ekonomist in nekdanji minister za finance v vladi Sirize v Grčiji je prišel v Ljubljano na povabilo festivala Indigo. Sinoči je na njem sodeloval v pogovoru, ki ga je vodil filozof Slavoj Žižek. Foto: Reuters.
Neveljaven email naslov