Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V slabem tednu dni si je 87 filmskih predstav ogledalo skoraj 5000 gledalcev
Prasica, slabšalni izraz za žensko, je duhovit portret mladih umetnikov, ki so se zaskočili na pragu odraslosti. Prejel je sedem vesen, tudi vesni za najboljši film po izboru občinstva in najboljši scenarij, in prav sočen jezik je razlog, zakaj film deluje sveže. Scenaristka Iza Strehar in režiserka Tijana Zinajić:
Iza Strehar: Zelo rada jezik znižam že v scenariju, ker ne prenesem zelo knjižne slovenščine na filmu; se mi zdi, da film tega ne prenese. Vmes smo se menili, da bi za RTV prijavo zvišali jezik in pometali ven kletvice … Tijana Zinajić: Jaz sem rekla: ne pride v poštev.
Ko govorimo o jeziku, letos mineva dobrih dvajset let od nastanka komičnih dram V leru in Jebi ga, prav tako celovečernih prvencev Janeza Burgerja in Mihe Hočevarja, ki sta s sproščenim jezikom, toplino in vsakdanjimi temami spremenili slovenski film, in Prasica, slabšalni izraz za žensko, je nekakšen V leru ali Jebi ga današnje generacije tridesetletnikov in eden od najbolj pričakovanih domačih filmov, ki ga bomo novembra predpremierno videli na ljubljanskem Liffu.
Na Liffu bo mogoče ujeti tudi drugi izstopajoči film, prav tako prvenec in komična drama Inventura režiserja Darka Sinka, ki ga je žirija nagradila s štirimi vesnami, tudi za najboljšo režijo. In če sklenem: Festival slovenskega filma je z malo sreče uspel; odločitev, da se zamakne za mesec dni, je prispevala k večji vidnosti, filmski evro za vsako prodano vstopnico, s čimer so pokrili bivanje 60 študentom filma, pa je lepa gesta in tudi investicija v filmarje, katerih ustvarjanje bomo ocenjevali v prihodnjih letih.
V slabem tednu dni si je 87 filmskih predstav ogledalo skoraj 5000 gledalcev
Prasica, slabšalni izraz za žensko, je duhovit portret mladih umetnikov, ki so se zaskočili na pragu odraslosti. Prejel je sedem vesen, tudi vesni za najboljši film po izboru občinstva in najboljši scenarij, in prav sočen jezik je razlog, zakaj film deluje sveže. Scenaristka Iza Strehar in režiserka Tijana Zinajić:
Iza Strehar: Zelo rada jezik znižam že v scenariju, ker ne prenesem zelo knjižne slovenščine na filmu; se mi zdi, da film tega ne prenese. Vmes smo se menili, da bi za RTV prijavo zvišali jezik in pometali ven kletvice … Tijana Zinajić: Jaz sem rekla: ne pride v poštev.
Ko govorimo o jeziku, letos mineva dobrih dvajset let od nastanka komičnih dram V leru in Jebi ga, prav tako celovečernih prvencev Janeza Burgerja in Mihe Hočevarja, ki sta s sproščenim jezikom, toplino in vsakdanjimi temami spremenili slovenski film, in Prasica, slabšalni izraz za žensko, je nekakšen V leru ali Jebi ga današnje generacije tridesetletnikov in eden od najbolj pričakovanih domačih filmov, ki ga bomo novembra predpremierno videli na ljubljanskem Liffu.
Na Liffu bo mogoče ujeti tudi drugi izstopajoči film, prav tako prvenec in komična drama Inventura režiserja Darka Sinka, ki ga je žirija nagradila s štirimi vesnami, tudi za najboljšo režijo. In če sklenem: Festival slovenskega filma je z malo sreče uspel; odločitev, da se zamakne za mesec dni, je prispevala k večji vidnosti, filmski evro za vsako prodano vstopnico, s čimer so pokrili bivanje 60 študentom filma, pa je lepa gesta in tudi investicija v filmarje, katerih ustvarjanje bomo ocenjevali v prihodnjih letih.
Fotoreportaža sodi med najlepše vizualne primere pripovedovanja. Razstavni projekt Na drugi strani – slovenska fotoreportaža, ki so ga postavili v Galeriji Jakopič, prinaša zgodovinski pregled takega pripovedovanja zgodb s perspektive komunikologije, umetnostne zgodovine in fotografske teorije. Pripravljali so ga dve leti, postavitev pa izhaja iz razumevanja dela fotoreporterjev in ne samo rezultatov njihovega dela. Na fografiji fotoreporterji časnika Delo Janez Zrnec, Zoran Vogrinčič, Janez Pukšič, Srdjan Živulović, Dragan Arrigler, avtor Igor Modic, vir spletna stran Galerije Jakopič.
Neapelj, milijonska prestolnica Južne Italije navdušuje z živahnim življenjskim ritmom in številnimi umetniškimi zakladi. Enega najpomembnejših – Aleksandrov mozaik iz tamkajšnjega Arheološkega muzeja – bodo v naslednjih mesecih celovito obnovili, in omogočali sproten ogled. V deželi Kampanija so se v teh dneh znova odprli muzeji, in v enem od njih so odkrili izginotje neprecenljive umetnine – ki pa so jo policisti medtem tudi že našli. V teh dneh pa je italijansko kulturno ministrstvo otok Prócida blizu Neaplja razglasilo za kulturno prestolnico Italije v letu 2022. Prispevek je pripravl Janko Petrovec.
Smo na tretjini najhladnejšega letnega časa, zime. Pred nami so dolge noči, snežni meteži in nizke temperature. Podobne asociacije vzbuja tudi Simfonija št. 7 angleškega skladatelja Ralpha Vaughana Williamsa iz leta 1952, imenovana Antarktična simfonija, ki jo bomo poslušali v tokratni oddaji Glasba 20. stoletja.
Kdaj ste nazadnje napisali pismo z roko? Če se ne spomnite, lahko to mogoče storite v tokratnem tednu pisanja z roko. Pri Društvu Radi pišemo z roko poudarjajo pozitivne učinke takega pisanja: med drugim si vsebine bolje zapomnimo, možgani pa delujejo kompleksneje. Letošnji ambasadorji pisanja z roko so zdravnik Erik Brecelj, režiserka Urša Menart in kolesar Tadej Pogačar, ob podpori ministrstva za izobraževanje pa v njem sodeluje več kot 200 osnovnih in srednjih šol, domov za starejše, ljudskih univerz in knjižnic.
Na velikem odru ljubljanske Drame je bil 15. 1. 2021 spominski večer, posvečen Dušanu Jovanoviću, dramatiku, režiserju, pisatelju in pesniku, ki je umrl na zadnji dan lanskega leta. Velikemu ustvarjalcu so se poklonili številni prijatelji, sodelavci in poznavalci njegovega dela in sopotniki. Prireditev je bilo mogoče spremljati po spletu. »Od Dušana Jovanovića se je nemogoče posloviti. Njegova osebna veličina in pogumna umetniška govorica sta nas vedno združevali in povezovali.« S to mislijo je ljubljanska Drama povabila k spominskemu večeru, na katerem so nastopili številni ljudje gledališča in vsak po svoje izražali nemoč ob misli, da Dušana Jovanovića ni več hkrati pa izražali spoštovanje in občudovanje. Tadeja Krečič
Neveljaven email naslov