Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Simon Popek: "Otvoritveni film Liffa govori o pravem moškem, ampak režirala ga je ženska"

10.11.2021


32. Liffe ima neformalni pečat ženskega festivala. V mednarodnem festivalskem krogotoku se je prav tako skokovito povečala vidnost avtoric, pojasnjuje programski direktor Liffa.

Danes se začenja 32. ljubljanski mednarodni filmski festival ali krajše Liffe. Do 21. novembra bo več kot polovica od skupno 79 filmov na voljo za spletni ogled, sicer pa bodo filme predvajali v devetih kinodvoranah v Ljubljani, Celju, Mariboru in Novem mestu. Na prvih treh sporedih nacionalnega radia bomo ob delavnikih vse do konca Liffa – z izjemo petkov, ko se bomo festivalu posvetili v oddajah Gremo v kino – objavljali dnevne Kronike Liffa. Prvo je s servisnimi informacijami ob odprtju Liffa opremil Urban Tarman.

Liffe bo tradicionalno ponudil jagodni izbor filmov z največjih festivalov od berlinskega, rotterdamskega, canskega in karlovarskega do beneškega, in ob tem še kinotečni, retrospektivni, kratkometražni in otroški program. Ponudba bo raznolika in kakovostna, to obiskovalci že vedo in od Liffa tudi pričakujejo. Programski direktor Simon Popek takole opisuje nocojšnji otvoritveni film Pravi moški nemške režiserke in igralke Marie Schrader:

To je zelo kakovosten in aktualen film o umetni inteligenci; o tem, ali lahko človek razvije razmerje z androidom. Gre za zgodbo o znanstvenici, ki je potisnjena v takšen eksperiment. Letošnji Liffe ima, če se tako izrazim, neformalni pečat ženskega festivala: tudi v mednarodnem festivalskem krogotoku smo opazili, da se je skokovito povečala zastopanost avtoric. Otvoritveni film govori o pravem moškem, ampak režirala ga je ženska.

Kot smo poročali v informativnih oddajah, so se v ponedeljek spremenili omejitveni ukrepi za kulturne prireditve v dvoranah s sedišči in to je tik pred zdajci terjalo reorganizacijo programa, ki ga v ljubljanskem Cankarjevem domu sicer snujejo več mesecev.

Zasedenost kinodvoran je po novem polovična, zato so že poiskali nadomestne projekcije za filme, ki so poželi največ zanimanja v predprodaji: za Francosko depešo na Liffu vselej priljubljenega Wesa Andersona, za Vzporedni materi španskega cineasta Pedra Almodovarja in, kot se obeta, za novo slovensko filmsko uspešnico, pod katero se podpisujeta režiserka Tijana Zinajić in scenaristka Iza Strehar; to je film Prasica, slabšalni izraz za žensko.

V dogovoru z distributerji smo dodali pet predstav za te tri filme. S filmom Prasica, slabšalni izraz za žensko je manj težav, ker je na voljo za ogled tudi prek spleta, medtem ko za filma Wesa Andersona in Pedra Almodovarja te možnosti ni.

 Število spletnih vstopnic na platformi videa na zahtevo so omejili na 400 za posamezen naslov; pri določenih filmih bo številka še nižja. Spletni ogled je dražji od obiska kinodvorane, saj ocenjujejo, da bo film videl več kot en kupec. Bistvo filmskega festivala, tako največjih kot ljubljanskega mednarodnega, ostajajo projekcije v kinodvoranah. Obiskovalce šestih ljubljanskih kinodvoran ter treh v Celju, Mariboru in Novem mestu Simon Popek ob tem poziva, naj v kino pridejo prej kot običajno, saj bodo ob vhodu dosledno preverjali PCT pogoj in osebni dokument.

Prosimo za razumevanje. Mislim, da za občinstvo največji izziv ne bo PCT pogoj z osebno izkaznico, ampak dejstvo, da [zaradi zmanjšane kapacitete dvoran, op.] ne bo veljal sedežni red. 

Tudi letos bo na Liffu širok nabor domačih filmov. Videti bo mogoče 10 celovečernih in kratkih filmov, pri katerih so sodelovali slovenski producenti ali ustvarjalci. Po svetovni premieri v Karlovih Varih bo danes v Mariboru slovenska predpremiera novega filma režiserja Olma Omerzuja. Atlas ptic je zanimiv obrat v njegovi ustvarjalni poti, ki ohranja zanj značilen humor. Glavni lik, ostareli lastnik češke tovarne, skopuški Ivo, doživi infarkt, a ko se izkaže, da je izginil njegov denar, vstane od mrtvih. Olmo Omerzu:

Pri režiranju sem se osredotočil na nekaj tem. Med njimi je izguba nadzora nad lastnim življenjem, ki jo doživi glavni lik. To je v tem filmu ključno: prva polovica filma je zato nekakšna detektivka, druga pa portret frustracije.

V ljubljanskem Kinu Komuna je danes na sporedu eden od najbolj pričakovanih filmov beneškega festivala, biografski film Pabla Larraína. Film Spencer se odvije med božičnim koncem tedna v 90. letih, ki ga je Lady Di preživela z britansko kraljevo družino. To so bili dnevi, ko se je odločila, da bo končala zakon s princem Charlesom.

 Čeprav je ljudi okoli sebe podpirala s posebno energijo in bila njihova družabnica, je pri njej žalostno to, da se je sama ob tem počutila zelo izključeno in osamljeno.  

… je povedala Kristen Stewart, ki igra princeso Diano. Spencer že prihaja na redni spored naših kinematografov.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Simon Popek: "Otvoritveni film Liffa govori o pravem moškem, ampak režirala ga je ženska"

10.11.2021


32. Liffe ima neformalni pečat ženskega festivala. V mednarodnem festivalskem krogotoku se je prav tako skokovito povečala vidnost avtoric, pojasnjuje programski direktor Liffa.

Danes se začenja 32. ljubljanski mednarodni filmski festival ali krajše Liffe. Do 21. novembra bo več kot polovica od skupno 79 filmov na voljo za spletni ogled, sicer pa bodo filme predvajali v devetih kinodvoranah v Ljubljani, Celju, Mariboru in Novem mestu. Na prvih treh sporedih nacionalnega radia bomo ob delavnikih vse do konca Liffa – z izjemo petkov, ko se bomo festivalu posvetili v oddajah Gremo v kino – objavljali dnevne Kronike Liffa. Prvo je s servisnimi informacijami ob odprtju Liffa opremil Urban Tarman.

Liffe bo tradicionalno ponudil jagodni izbor filmov z največjih festivalov od berlinskega, rotterdamskega, canskega in karlovarskega do beneškega, in ob tem še kinotečni, retrospektivni, kratkometražni in otroški program. Ponudba bo raznolika in kakovostna, to obiskovalci že vedo in od Liffa tudi pričakujejo. Programski direktor Simon Popek takole opisuje nocojšnji otvoritveni film Pravi moški nemške režiserke in igralke Marie Schrader:

To je zelo kakovosten in aktualen film o umetni inteligenci; o tem, ali lahko človek razvije razmerje z androidom. Gre za zgodbo o znanstvenici, ki je potisnjena v takšen eksperiment. Letošnji Liffe ima, če se tako izrazim, neformalni pečat ženskega festivala: tudi v mednarodnem festivalskem krogotoku smo opazili, da se je skokovito povečala zastopanost avtoric. Otvoritveni film govori o pravem moškem, ampak režirala ga je ženska.

Kot smo poročali v informativnih oddajah, so se v ponedeljek spremenili omejitveni ukrepi za kulturne prireditve v dvoranah s sedišči in to je tik pred zdajci terjalo reorganizacijo programa, ki ga v ljubljanskem Cankarjevem domu sicer snujejo več mesecev.

Zasedenost kinodvoran je po novem polovična, zato so že poiskali nadomestne projekcije za filme, ki so poželi največ zanimanja v predprodaji: za Francosko depešo na Liffu vselej priljubljenega Wesa Andersona, za Vzporedni materi španskega cineasta Pedra Almodovarja in, kot se obeta, za novo slovensko filmsko uspešnico, pod katero se podpisujeta režiserka Tijana Zinajić in scenaristka Iza Strehar; to je film Prasica, slabšalni izraz za žensko.

V dogovoru z distributerji smo dodali pet predstav za te tri filme. S filmom Prasica, slabšalni izraz za žensko je manj težav, ker je na voljo za ogled tudi prek spleta, medtem ko za filma Wesa Andersona in Pedra Almodovarja te možnosti ni.

 Število spletnih vstopnic na platformi videa na zahtevo so omejili na 400 za posamezen naslov; pri določenih filmih bo številka še nižja. Spletni ogled je dražji od obiska kinodvorane, saj ocenjujejo, da bo film videl več kot en kupec. Bistvo filmskega festivala, tako največjih kot ljubljanskega mednarodnega, ostajajo projekcije v kinodvoranah. Obiskovalce šestih ljubljanskih kinodvoran ter treh v Celju, Mariboru in Novem mestu Simon Popek ob tem poziva, naj v kino pridejo prej kot običajno, saj bodo ob vhodu dosledno preverjali PCT pogoj in osebni dokument.

Prosimo za razumevanje. Mislim, da za občinstvo največji izziv ne bo PCT pogoj z osebno izkaznico, ampak dejstvo, da [zaradi zmanjšane kapacitete dvoran, op.] ne bo veljal sedežni red. 

Tudi letos bo na Liffu širok nabor domačih filmov. Videti bo mogoče 10 celovečernih in kratkih filmov, pri katerih so sodelovali slovenski producenti ali ustvarjalci. Po svetovni premieri v Karlovih Varih bo danes v Mariboru slovenska predpremiera novega filma režiserja Olma Omerzuja. Atlas ptic je zanimiv obrat v njegovi ustvarjalni poti, ki ohranja zanj značilen humor. Glavni lik, ostareli lastnik češke tovarne, skopuški Ivo, doživi infarkt, a ko se izkaže, da je izginil njegov denar, vstane od mrtvih. Olmo Omerzu:

Pri režiranju sem se osredotočil na nekaj tem. Med njimi je izguba nadzora nad lastnim življenjem, ki jo doživi glavni lik. To je v tem filmu ključno: prva polovica filma je zato nekakšna detektivka, druga pa portret frustracije.

V ljubljanskem Kinu Komuna je danes na sporedu eden od najbolj pričakovanih filmov beneškega festivala, biografski film Pabla Larraína. Film Spencer se odvije med božičnim koncem tedna v 90. letih, ki ga je Lady Di preživela z britansko kraljevo družino. To so bili dnevi, ko se je odločila, da bo končala zakon s princem Charlesom.

 Čeprav je ljudi okoli sebe podpirala s posebno energijo in bila njihova družabnica, je pri njej žalostno to, da se je sama ob tem počutila zelo izključeno in osamljeno.  

… je povedala Kristen Stewart, ki igra princeso Diano. Spencer že prihaja na redni spored naših kinematografov.


14.08.2021

Dvogovori umetnic/umetnikov: Iris Pokovec in Claudi Sovre

Mlada slikarka in konceptualna umetnica Iris Pokovec ter fotograf in kostumograf Claudi Sovre nista še nikoli sodelovala in se osebno ne poznata, pa vendar ju je Žiga Bratoš povabil k skupnemu pogovoru. Sprejela sta izziv. Čeprav so njuni pristopi precej različni, sta oba igriva in tudi poglobljena ustvarjalca. Segata v skupni bazen blišča popularne kulture in potrošništva, ki ga hkrati prevprašujeta. Vsaj nekaj je v njunih delih filozofije pop arta. O tem, kakšne razmisleke tako nenavadno srečanje prinese, več v oddaji, ki je četrta in zadnja v poletnem ciklu Dvogovori umetnic/umetnikov. Tega je zasnovala Petra Tanko. Na fotografijah Iris Pokovec in Claudi Sovre, osebni arhiv


12.08.2021

Sebastian Jung: Intenzivna nega

Vsebine Programa Ars


11.08.2021

Jonas Kaufmann v Cankarjevem domu

Vsebine Programa Ars


06.08.2021

Dvogovori umetnic/umetnikov: Boštjan Videmšek in Matjaž Krivic

V tretji oddaji cikla Dvogovori umetnic/umetnikov, ki ga je zasnovala Petra Tanko, sta gosta Boštjan Videmšek, novinar in pisatelj, ter fotoreporter Matjaž Krivic. Z njima smo se pogovarjali o skupnem zasledovanju novinarskih zgodb sedanjosti in motivaciji. V tem trenutku najbolj odmeva zgodba iz Kenije o zadnjih dveh severnih belih nosoroginjah in reševanju funkcionalno že izumrle vrste, ki sta jo soustvarila z Majo Prijatelj Videmšek. Boštjan Videmšek in Matjaž Krivic sta s knjigo Plan B: Pionirji boja s podnebno krizo in prihodnost mobilnosti ubrala k podnebni in okoljski tematiki povsem svež pristop. Videmškove članke sicer objavljajo največji svetovni časopisi, revije in spletni portali. Je avtor šestih knjig: Vojna terorja (v angleščini izšla pod naslovom 21st Century Conflicts), Upor: Arabska pomlad in evropska jesen, Ultrablues (soavtor skupaj s Samom Rugljem in Žigo X. Gombačem), Na begu (v nemščini izšla pod naslovom Auf der Flucht), Dispatches from the Frontlines of Humanity (Cambridge Scholars Publishing) in Plan B: Pionirji boja s podnebno krizo in prihodnost mobilnosti (UMco), ki je bila lani izbrana za slovensko knjigo leta, v angleščini pa je izšla pod naslovom Plan B: How Not to Lose Hope in the Times of Climate Crisis. Videmšek je prejemnik številnih domačin in tujih novinarskih nagrad. Je tudi avtor dveh gledaliških iger – Rokova modrina (o pokojnem smučarju Roku Petroviču, svojemu vzorniku) in Lau(f) Story o češkem maratoncu in disidentu Emilu Zatopku. Matjaž Krivic je večkrat nagrajeni dokumentarni fotograf, ki dolgoročno spremlja zgodbe ljudi in krajev. Že 25 let v svojem intenzivnem, osebnem in estetsko prepričljivem slogu beleži obličje zemlje in upodablja revnejše dele sveta, ki jih zaznamujejo tradicija, družbeni nemiri in močna navzočnost religije. V zadnjih letih se je usmeril v okoljska vprašanja in se s svojim delom zavzema za bolj zeleno prihodnost. Njegovo delo in multimedijski projekti so bili na ogled v številnih galerijah, muzejih, razstaviščih na prostem v Sloveniji in po svetu ter na mednarodnih fotografskih festivalih, kot so La Gacilly Photo, Les Rencontres d’Arles in Visa pour l’image. Njegove fotografije objavljajo nacionalni in najrazličnejši mednarodni mediji, kot so Wired, Geo, Stern, Spiegel, Le Figaro, Le Monde, Newsweek, GQ, Internationale, D - La Repubblica, Wall Street Journal, Forbes in številni drugi. V četrti, zadnji oddaji poletnega cikla Dvogovori umetnic/umetnikov, bosta gosta slikarka in konceptualna umetnica Iris Pokovec ter fotograf in kostumograf Claudi Sovre. Gostil ju bo Žiga Bratoš.


06.08.2021

Festival Radovljica

S koncertom v tamkajšnji cerkvi sv. Petra se začenja 39. Festival Radovljica, ki bo do 22. avgusta ponudil deset raznolikih koncertnih večerov. Današnjemu odprtju festivala z ansamblom Sonatore de la Gioiosa Marca boste lahko prisluhnili tudi v neposrednem prenosu na našem tretjem programu. Festival Radovljica vsako leto ponudi pester spored, ki se sicer osredinja okoli takoimenovane stare glasbe, hkrati pa te okvire tudi venomer presega, predvsem s programi, ki so tako ali drugače vezani na slovenski prostor. Letos sta taka koncerta dva: torkov večer bo namenjen instrumentalnim skladbam, ki jih je nekoč hranila ljubljanska stolnica, prvič po njihovih izvirnih izvedbah na začetku 19. stoletja pa bomo v četrtek 19. avgusta lahko slišali samospeve ter klavirsko glasbo, ki jo je napisal baron Eduard de Lannoy, in je verjetno zvenela tudi ob aristokratskih druženjih na dvorcu Viltuš pri Mariboru. Omenimo še koncert, ki se bo tradicionalno preselil v cerkev z izjemnimi orglami v Velesovem, kjer bo Bart Jacobs z orkestrom rekonstruiral glasbo, ki jo je kot solist z orkestrsko spremljavo nekoč igral sam Johann Sebastian Bach, pa večer glasbe Johna Dowlanda, s katero se je z večkrat nagrajeno lansko debitantsko solistično ploščo proslavil slovenski lutnjar Bor Zuljan in jo bo prvič v Sloveniji predstavil prihodnji petek.


06.08.2021

Spot Program Ars (Nataša Dolenc)

Vsebine Programa Ars


06.08.2021

Spot Program Ars (Ivan Lotrič)

Vsebine Programa Ars


05.08.2021

Festival kratkega filma Shots

Vsebine Programa Ars


04.08.2021

Razstava Evropa – dediščina humanistov

Vsebine Programa Ars


03.08.2021

Goran Vojnovič: Nekoč so bili ljudje

Vsebine Programa Ars


Stran 44 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov