Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prenos plenarnega predavanja filozofinje dr. Karoline Babič, s Kulturnega bazarja v regiji 2021 iz SNG Maribor
V opisih sveta uporabljamo pomožne glagole. Govorimo, da svet je takšen in takšen, družba je takšna in takšna. Svet, življenje in družba so takšni, mi pa smo opazovalci in potrošniki tega pomožnega biti. Redki uporabljajo aktivne glagole. Rečejo, da skupinsko produciramo takšen in takšen svet, da kolektivno izdelujemo takšno in takšno družbo. In da participativno soustvarjamo prav to življenje. Glagol biti, delujoč kot tako pač je, nam ponuja svet, kot od nas neodvisen in stabilen, kar dela naše življenje bolj preprosto, daje pa nam tudi podlago za jezo in umik. Glagoli soustvarjanja in articipacije pa nas strašijo s svobodo in obtežujejo z odgovornostjo. Lahko verjamemo, da bi se v vsakem trenutku v zgodovini posamezniki in družbe brez dvoma oprijeli prvega ter zavrgli vrednote svobode in odgovornosti, če ne bi v družbah obstajali umetnost in kultura. Ker prav z doživetjem lepega in soustvarjanjem kulture človek postaja zmožen svobode in odgovornosti.
Karolina Babič je doktorica filozofskih znanosti. Deluje na področjih razvoja zadružništva, socialne ekonomije, družbenega inoviranja, raziskuje razmerja med etiko, politiko in ekonomijo. V letu 2012 je z ekipo Urbanih brazd (Evropska prestolnica kulture) začela soustvarjati nove socialne in ekološke prakse v Mariboru, pod njenim vodstvom je nastal Center alternativne in avtonomne produkcije - CAAP, pozneje z drugimi organizacijami povezan v coworking center Tkalka. Aktivno je vključena v ustvarjalne razvojne projekte v Mariboru in drugod, sodeluje pri raznovrstnem strateškem načrtovanju na lokalni, regionalni in nacionalni ravni. Na Fakulteti Doba je docentka za socialno ekonomijo. Piše poljudne, strokovne in znanstvene članke, sodeluje v javnih razpravah, je aktivna kolumnistka in komentatorka aktualnega družbenega dogajanja.
Ponedeljek, 15. 11., ob 9.00
Neposredni prenos: Kulturni bazar v regiji
Prenos plenarnega predavanja filozofinje dr. Karoline Babič, s Kulturnega bazarja v regiji 2021 iz SNG Maribor
V opisih sveta uporabljamo pomožne glagole. Govorimo, da svet je takšen in takšen, družba je takšna in takšna. Svet, življenje in družba so takšni, mi pa smo opazovalci in potrošniki tega pomožnega biti. Redki uporabljajo aktivne glagole. Rečejo, da skupinsko produciramo takšen in takšen svet, da kolektivno izdelujemo takšno in takšno družbo. In da participativno soustvarjamo prav to življenje. Glagol biti, delujoč kot tako pač je, nam ponuja svet, kot od nas neodvisen in stabilen, kar dela naše življenje bolj preprosto, daje pa nam tudi podlago za jezo in umik. Glagoli soustvarjanja in articipacije pa nas strašijo s svobodo in obtežujejo z odgovornostjo. Lahko verjamemo, da bi se v vsakem trenutku v zgodovini posamezniki in družbe brez dvoma oprijeli prvega ter zavrgli vrednote svobode in odgovornosti, če ne bi v družbah obstajali umetnost in kultura. Ker prav z doživetjem lepega in soustvarjanjem kulture človek postaja zmožen svobode in odgovornosti.
Karolina Babič je doktorica filozofskih znanosti. Deluje na področjih razvoja zadružništva, socialne ekonomije, družbenega inoviranja, raziskuje razmerja med etiko, politiko in ekonomijo. V letu 2012 je z ekipo Urbanih brazd (Evropska prestolnica kulture) začela soustvarjati nove socialne in ekološke prakse v Mariboru, pod njenim vodstvom je nastal Center alternativne in avtonomne produkcije - CAAP, pozneje z drugimi organizacijami povezan v coworking center Tkalka. Aktivno je vključena v ustvarjalne razvojne projekte v Mariboru in drugod, sodeluje pri raznovrstnem strateškem načrtovanju na lokalni, regionalni in nacionalni ravni. Na Fakulteti Doba je docentka za socialno ekonomijo. Piše poljudne, strokovne in znanstvene članke, sodeluje v javnih razpravah, je aktivna kolumnistka in komentatorka aktualnega družbenega dogajanja.
Ponedeljek, 15. 11., ob 9.00
Neposredni prenos: Kulturni bazar v regiji
Frankfurtski knjižni sejem, ki je letos potekal v virtualni obliki, je osrednji knjigotrški dogodek v svetu in pokazatelj knjižnih trendov. Medtem, ko je velik del knjižnih trgov utrpel padec, pandemija ni ogrozila knjige tam, kjer uspešno sobiva z elektronskimi mediji in spletnimi prodajnimi potmi, v skandinavskih državah so celo zabeležili boljši rezultat kot v lanskem letu, ugotavlja dr. Miha Kovač.
Oktober je tradicionalno mesec oblikovanja, zato je Zavod Big - Center za kreativno gospodarstvo danes podelil slovenske nacionalne nagrade za oblikovanje in interier v letu 2020. Nagrade so podelili za brezčasno slovensko oblikovanje, javni in zasebni interier, oblikovanje leta in perspektivnim oblikovalcem.
Med večjimi dogodki v svetu, ki so zaradi virusa COVID-19 odpadli v fizični obliki, je tudi frankfurtski knjižni sejem, največji knjigotrški dogodek v svetu, ki bo do konca tedna v celoti potekal v virtualni obliki. Nemcem je ob začetku sejma treba priznati, da jim je uspelo. Pod skupnim geslom Vsi skupaj, zdaj so pripravili za kar 260 ur programa s 750 udeleženci, med njimi bodo Margaret Atwood, Edward Snowden, Slavoj Žižek in Jamie Oliver. Med 4400 digitalnimi razstavljavci iz 103 držav se bodo prodajale avtorske pravice, skupno pa se bo zvrstilo kar 2200 dogodkov. Častna gostja sejma je Kanada, ki bo to tudi prihodnje leto, ko naj bi sejem potekal v fizični obliki, saj ga virtualno ni mogoče nadomestiti. Direktor sejma Juergen Boos je opozarjal na znamenja upanja in na to, kako so stopili vsi skupaj, da bi sejem izvedli, vendar tudi iskreno izrazil razočaranje: »Razočaran sem, zelo sem razočaran, ker nam ni uspelo pripraviti sejma v fizični obliki. Še posebej za izgubljene priložnosti naših razstavljavcev in obiskovalcev.« Sejma v več kot 30 letih ni niti enkrat izpustil profesor bibliotekarstva dr. Miha Kovač. Poudaril je, da bo tudi letos dogajanje burno, enako kot pretekla leta, ko so poklicni udeleženci od jutra do večera tekali od enega sestanka do drugega. Tokrat bodo pač to počeli na spletu. Manjkala pa bodo večerna neformalna druženja, ki so ključna za dobre poslovne odnose. Knjige izbranih slovenskih založnikov si bo mogoče ogledati na sprehodu po virtualni nacionalni stojnici Javne agencije za knjigo. Med slovenskimi knjigami v tujem jeziku pa so v Frankfurtu v ospredje postavili roman Alme Karlin Urok južnega morja in knjižni prvenec kuharske zvezdnice Ane Roš Sonce in dež. Foto: frankfurtski knjižni sejem
Neveljaven email naslov