Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Giorgio Agamben je eden najpomembnejših sodobnih političnih filozofov. Opus s konca dvajsetega in začetka enaindvajsetega stoletja velja za filozofski kanon. Njegova misel predstavnike sodobne filozofske misli deli na trde nasprotnike ali goreče zagovornike. Pri založbi Beletrina je v prevodu Vere Troha izšlo delo Moč misli. Monografija predstavlja Agambenove spise in konferenčne prispevke, ki so nastali v osemdesetih in devetdesetih letih in kronološko predhajajo projektu Homo sacer.
Zbirka Agambenovih esejev in prispevkov Moč misli razkazuje njegovo razkošno izvirnost
Giorgio Agamben je eden najpomembnejših sodobnih političnih filozofov. Opus s konca dvajsetega in začetka enaindvajsetega stoletja velja za filozofski kanon. Njegova misel filozofe deli na trde nasprotnike ali goreče zagovornike. Pri založbi Beletrina je v prevodu Vere Troha izšlo delo Moč misli. Monografija predstavlja Agambenove spise in konferenčne prispevke, ki so nastali v osemdesetih in devetdesetih letih in kronološko predhajajo projektu Homo sacer.
Znanstveni sodelavec na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU in recenzent knjige dr. Boštjan Nedoh pojasnjuje, da danes zmotno zoperstavljamo družbeno delovanje na eni in mišljenje povsem na drugi strani. Predpostavljamo, da se moramo v urgentnih razmerah odpovedati mišljenju: "Agambenov poudarek je nasproten. Tudi, ko delujemo, ne smemo nehati misliti, pravi italijanski filozof."
Giorgio Agamben je eden najpomembnejših sodobnih političnih filozofov. Opus s konca dvajsetega in začetka enaindvajsetega stoletja velja za filozofski kanon. Njegova misel predstavnike sodobne filozofske misli deli na trde nasprotnike ali goreče zagovornike. Pri založbi Beletrina je v prevodu Vere Troha izšlo delo Moč misli. Monografija predstavlja Agambenove spise in konferenčne prispevke, ki so nastali v osemdesetih in devetdesetih letih in kronološko predhajajo projektu Homo sacer.
Zbirka Agambenovih esejev in prispevkov Moč misli razkazuje njegovo razkošno izvirnost
Giorgio Agamben je eden najpomembnejših sodobnih političnih filozofov. Opus s konca dvajsetega in začetka enaindvajsetega stoletja velja za filozofski kanon. Njegova misel filozofe deli na trde nasprotnike ali goreče zagovornike. Pri založbi Beletrina je v prevodu Vere Troha izšlo delo Moč misli. Monografija predstavlja Agambenove spise in konferenčne prispevke, ki so nastali v osemdesetih in devetdesetih letih in kronološko predhajajo projektu Homo sacer.
Znanstveni sodelavec na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU in recenzent knjige dr. Boštjan Nedoh pojasnjuje, da danes zmotno zoperstavljamo družbeno delovanje na eni in mišljenje povsem na drugi strani. Predpostavljamo, da se moramo v urgentnih razmerah odpovedati mišljenju: "Agambenov poudarek je nasproten. Tudi, ko delujemo, ne smemo nehati misliti, pravi italijanski filozof."
Vsebine Programa Ars
Nevidna in vidna povezljivost ter povezanost med sodobnimi tehnologijami in naravnim okoljem, med posameznikom in družbo, se dandanašnji dozdevajo nekaj samoumevnega. Vendar projekti onkraj fizičnega in zgolj vidnega še vedno odpirajo nekatera vprašanja. Na takšna so skušali odgovoriti udeleženci okrogle mize, ki je potekala na spletu znotraj projekta "konS". Njegov namen je vzpostavitev boljših pogojev za vzdrževanje in razvoj sodobne raziskovalne umetnosti v Sloveniji. Spletne okrogle mize z naslovom "Sodelovanje umetnosti v inovacijah za prihodnost" so se udeležili, Marko Hren iz Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, dr. Dragica Marinič iz Štajerske gospodarske zbornice, Miha Ciglar iz podjetja Ultrasonic, Darko Šuman iz podjetja Plastika Skaza ter dr. Peter Purg iz Akademije umetnosti Univerze v Novi Gorici. Prispevek je pripravila Aleksandra Saška Gruden. foto: projekt konS
28. novembra 2020 je minilo natanko 50 let odkar je bila ustanovljena založba ZKP Radiotelevizije Slovenija, nekdaj imenovana Založba kaset in plošč, danes Založba kakovostnih programov. Ob tej priložnosti bomo v današnji posebni oddaji, posvečeni tej obletnici, predstavili delovanje založbe in njen pomen za ohranjanje kakovostnih programov na nosilcih zvoka. V studiu gostimo Mojco Menart, muzikologinjo in vodjo založniške dejavnosti založbe ZKP in Žarka Ignjatovića, kitarista, ki je pri tej založbi izdal več plošč. Na telefonski zvezi v oddaji sodelujeta tudi skladateljica Nina Šenk in doktor muzikologije, skladatelj in glasbeni kritik, Gregor Pompe. Vabljeni k poslušanju.
Neveljaven email naslov