Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Informans po romanu Louisa Adamiča
Večerja v Beli hiši, 1942 je avtorski projekt Združenja dramskih umetnikov Slovenije, ki je nastal v sodelovanju z Inštitutom za neprofitno komunikacijo Divja misel, pod režijo predstave pa se podpisuje Nick Upper, kar je režijski psevdonim dramskega igralca Nika Goršiča. V ospredje je postavljen Louis Adamič, narativno pa se informans naslanja na njegov roman Večerja v Beli hiši. Ta knjiga, čeprav gre za pomembno in zanimivo delo ni v slovenščini nikoli izšla.
Zgodba romana pa gre tako, da je ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt prebral Adamičevo knjigo Potovanje v obe smeri (1941) in ker je ta s svojimi inovativnimi idejami nanj in na njegovo ženo Eleanor naredila tako močan vtis, sta jo hotela predstaviti tudi Winstonu Churchillu. Adamičeva ideja je bila, da mora novi svet po vojni pomagati uničeni Evropi. Na to večerjo Roosevelta in Churchilla sta bila povabljena tudi Louis Adamič in njegova žena Stella Sanders Adamic.
Informans pa je posebna oblika gledališkega udejstvovanja, kjer se osnovnemu performansu doda ali vanj vplete informativno razlago ali pogovor. Vlogo in pomen dela Večerja v Beli hiši sta skozi nekaj gledaliških slik prikazala igralka Nataša Keser in igralec Niko Goršič, kot komentator pa je nastopil Miklavž Komelj.
Informans po romanu Louisa Adamiča
Večerja v Beli hiši, 1942 je avtorski projekt Združenja dramskih umetnikov Slovenije, ki je nastal v sodelovanju z Inštitutom za neprofitno komunikacijo Divja misel, pod režijo predstave pa se podpisuje Nick Upper, kar je režijski psevdonim dramskega igralca Nika Goršiča. V ospredje je postavljen Louis Adamič, narativno pa se informans naslanja na njegov roman Večerja v Beli hiši. Ta knjiga, čeprav gre za pomembno in zanimivo delo ni v slovenščini nikoli izšla.
Zgodba romana pa gre tako, da je ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt prebral Adamičevo knjigo Potovanje v obe smeri (1941) in ker je ta s svojimi inovativnimi idejami nanj in na njegovo ženo Eleanor naredila tako močan vtis, sta jo hotela predstaviti tudi Winstonu Churchillu. Adamičeva ideja je bila, da mora novi svet po vojni pomagati uničeni Evropi. Na to večerjo Roosevelta in Churchilla sta bila povabljena tudi Louis Adamič in njegova žena Stella Sanders Adamic.
Informans pa je posebna oblika gledališkega udejstvovanja, kjer se osnovnemu performansu doda ali vanj vplete informativno razlago ali pogovor. Vlogo in pomen dela Večerja v Beli hiši sta skozi nekaj gledaliških slik prikazala igralka Nataša Keser in igralec Niko Goršič, kot komentator pa je nastopil Miklavž Komelj.
Tudi to sobotno jutro bodo naše druženje krojili z glasbo povezani spomini. V studiu se nam je pridružil Bogdan Lorber, specialist nevrolog, vodja dejavnosti za epilepsijo odraslih na ljubljanski Nevrološki kliniki, zdravnik, katerega družica je že vse od malih nog glasba. In violina. Na fotografiji: Bogdan Lorber, specialist nevrolog
Aktiv delavcev in delavk v kulturi je na četrti akciji za kulturo pripravil teater. Oder je bilo ministrstvo za kulturo, protestniki pa občinstvo. S seboj so prinesli stole, se posedli pred ministrstvo in vanj zrli 15 minut s pričakovanjem, ali se bo kaj zgodilo, ali bo kdo prišel iz ministrstva in z njimi vzpostavil dialog, ki ga ni bilo. Državno sekretarko Igancijo Fridl Jarc smo za oddajo Kulturna panorama vprašali, ali bodo povabili protestnike k pogovorom.
Na 19. Lirikonfestu v Velenju so podelili festivalske nagrade in priznanja. Nagrado velenjico - čašo nesmrtnosti 2020 je prejela pesnica Lidija Dimkovska, mednarodno Pretnarjevo nagrado pa literarni zgodovinar Miran Hladnik.
Dr. Zvonka Zupanič Slavec je v izjemni monografiji Ars medici zapisala: »Poglejmo k starim Grkom in njihovemu pojmovanju medicine. Apolon je bil bog glasbe, zlasti igranja na liro in hkrati zaščitnik medicine. Njegova polsestra Atena je kot Atena-Higieia skrbela za zdravje in hkrati navdihovala umetnike. Apolon in Atena sta torej v sebi združevala medicino in umetnost v najširšem pomenu besede.« Več o glasbi v življenju zdravnikov in zdravniškem orkestru Camerata medica nam bo povedal kirurg, prof. dr. Pavle Košorok. Na fotografiji: prof. dr. Pavle Košorok
»Kvartet je mrtev, živel orkester!« In zrastel je orkester. Zdravnikov, drugih zdravstvenih delavcev, študentov medicine, somišljenikov. Naša gostja je bila dr. Mojce Demšar. Njena violina tke glasbo orkestra od prvih let pa vse do danes. Na fotografiji: dr. Mojca Demšar
»Kvartet je mrtev, živel orkester!« In zrastel je orkester. Zdravnikov, drugih zdravstvenih delavcev, študentov medicine, somišljenikov. Orkester je in še vedno igra po vsej Sloveniji, redno nastopa na strokovnih sestankih in drugih zdravniških prireditvah ter seveda za bolnike v Kliničnem centru v Ljubljani. Obogati tudi marsikatero svečanost ljubljanske Medicinske fakultete in se vsako leto predstavi občinstvu s premiernim celovečernim koncertom. O prvih korakih orkestra pripoveduje dr. Bogdan Lorber, vodja dejavnosti za epilepsijo odraslih na ljubljanski nevrološki kliniki. Na fotografiji: dr. Bogdan Lorber (osebni arhiv)
Neveljaven email naslov