Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
S pomočjo predmetov in upodobitev v prerezu časa pripoveduje dvanajst zgodb o materi, soprogi, sužnji, kraljici, gospodarici, boginji, delavki, popotnici in mornarki
Junija lani so razstavo postavili v Gorenjskem muzeju iz Kranja, do konca leta pa se bo selila tudi v osem partnerskih muzejev. Predstavljeni predmeti, ki pripovedujejo zgodbe o vlogi žensk, so iz časovnega razpona od 7. stoletja pred našim štetjem do polpretekle zgodovine. Nekatere zgodbe so danes težko razumljive, kot na primer tista, ki temelji na najdbi iz groba keltskega bojevnika. Hrani jo Posavski muzej v Brežicah.
Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož predstavlja imeniten mozaik z mitološko zgodbo o bogu Zevsu in njegovi ugrabitvi semitske princese Evrope, ki jo je nato odpeljal na Kreto. Delo je s konca 3. ali začetka 4. stoletja, mit o Evropi pa večplasten. O spremenljivi družbeni vlogi žensk govori zgodba iz polpretekle zgodovine, zgodba o Savi Kaluža in Jolandi Gruden Mažer, prvih jugoslovanskih povojnih kapitankah.
Verena Perko iz Gorenjskega muzeja ob predmetih in zgodbah žensk – lepotic, boginj in predstavnic visokega stanu – spomni na vse tiste pozabljene in prezrte, ki jih na razstavi zastopajo bandura, to je modri delavski kombinezon, in težki okovani čevlji. To so nosile delavke v železarski industriji, za razstavo pa je te predmete prispeval Koroški pokrajinski muzej z Raven na Koroškem. Razstava v Miheličevi galeriji na Ptuju je na ogled do 31. januarja, potem pa se bo vse leto selila po partnerskih muzejih, glede na možnosti bo pospremljena s predavanji, spremlja jo tudi katalog.
S pomočjo predmetov in upodobitev v prerezu časa pripoveduje dvanajst zgodb o materi, soprogi, sužnji, kraljici, gospodarici, boginji, delavki, popotnici in mornarki
Junija lani so razstavo postavili v Gorenjskem muzeju iz Kranja, do konca leta pa se bo selila tudi v osem partnerskih muzejev. Predstavljeni predmeti, ki pripovedujejo zgodbe o vlogi žensk, so iz časovnega razpona od 7. stoletja pred našim štetjem do polpretekle zgodovine. Nekatere zgodbe so danes težko razumljive, kot na primer tista, ki temelji na najdbi iz groba keltskega bojevnika. Hrani jo Posavski muzej v Brežicah.
Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož predstavlja imeniten mozaik z mitološko zgodbo o bogu Zevsu in njegovi ugrabitvi semitske princese Evrope, ki jo je nato odpeljal na Kreto. Delo je s konca 3. ali začetka 4. stoletja, mit o Evropi pa večplasten. O spremenljivi družbeni vlogi žensk govori zgodba iz polpretekle zgodovine, zgodba o Savi Kaluža in Jolandi Gruden Mažer, prvih jugoslovanskih povojnih kapitankah.
Verena Perko iz Gorenjskega muzeja ob predmetih in zgodbah žensk – lepotic, boginj in predstavnic visokega stanu – spomni na vse tiste pozabljene in prezrte, ki jih na razstavi zastopajo bandura, to je modri delavski kombinezon, in težki okovani čevlji. To so nosile delavke v železarski industriji, za razstavo pa je te predmete prispeval Koroški pokrajinski muzej z Raven na Koroškem. Razstava v Miheličevi galeriji na Ptuju je na ogled do 31. januarja, potem pa se bo vse leto selila po partnerskih muzejih, glede na možnosti bo pospremljena s predavanji, spremlja jo tudi katalog.
Frankfurtski knjižni sejem, ki je letos potekal v virtualni obliki, je osrednji knjigotrški dogodek v svetu in pokazatelj knjižnih trendov. Medtem, ko je velik del knjižnih trgov utrpel padec, pandemija ni ogrozila knjige tam, kjer uspešno sobiva z elektronskimi mediji in spletnimi prodajnimi potmi, v skandinavskih državah so celo zabeležili boljši rezultat kot v lanskem letu, ugotavlja dr. Miha Kovač.
Oktober je tradicionalno mesec oblikovanja, zato je Zavod Big - Center za kreativno gospodarstvo danes podelil slovenske nacionalne nagrade za oblikovanje in interier v letu 2020. Nagrade so podelili za brezčasno slovensko oblikovanje, javni in zasebni interier, oblikovanje leta in perspektivnim oblikovalcem.
Med večjimi dogodki v svetu, ki so zaradi virusa COVID-19 odpadli v fizični obliki, je tudi frankfurtski knjižni sejem, največji knjigotrški dogodek v svetu, ki bo do konca tedna v celoti potekal v virtualni obliki. Nemcem je ob začetku sejma treba priznati, da jim je uspelo. Pod skupnim geslom Vsi skupaj, zdaj so pripravili za kar 260 ur programa s 750 udeleženci, med njimi bodo Margaret Atwood, Edward Snowden, Slavoj Žižek in Jamie Oliver. Med 4400 digitalnimi razstavljavci iz 103 držav se bodo prodajale avtorske pravice, skupno pa se bo zvrstilo kar 2200 dogodkov. Častna gostja sejma je Kanada, ki bo to tudi prihodnje leto, ko naj bi sejem potekal v fizični obliki, saj ga virtualno ni mogoče nadomestiti. Direktor sejma Juergen Boos je opozarjal na znamenja upanja in na to, kako so stopili vsi skupaj, da bi sejem izvedli, vendar tudi iskreno izrazil razočaranje: »Razočaran sem, zelo sem razočaran, ker nam ni uspelo pripraviti sejma v fizični obliki. Še posebej za izgubljene priložnosti naših razstavljavcev in obiskovalcev.« Sejma v več kot 30 letih ni niti enkrat izpustil profesor bibliotekarstva dr. Miha Kovač. Poudaril je, da bo tudi letos dogajanje burno, enako kot pretekla leta, ko so poklicni udeleženci od jutra do večera tekali od enega sestanka do drugega. Tokrat bodo pač to počeli na spletu. Manjkala pa bodo večerna neformalna druženja, ki so ključna za dobre poslovne odnose. Knjige izbranih slovenskih založnikov si bo mogoče ogledati na sprehodu po virtualni nacionalni stojnici Javne agencije za knjigo. Med slovenskimi knjigami v tujem jeziku pa so v Frankfurtu v ospredje postavili roman Alme Karlin Urok južnega morja in knjižni prvenec kuharske zvezdnice Ane Roš Sonce in dež. Foto: frankfurtski knjižni sejem
Neveljaven email naslov