Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Lene Lekše v P74

17.01.2022


Razstava Serendipitously dokumentira umetničino iskanje izgubljenih predmetov in gledalca povabi, naj v računalniški igrici to počne tudi sam

Kadar kaj izgubimo, se pogosto odpravimo po poti, po kateri smo se gibali, vse do točke, ko smo predmet, kot se spominjamo, še imeli pri sebi. Po takih poteh drugih ljudi se je v New Yorku odpravila umetnica Lene Lekše, ki si je zadala nalogo, da bo iskala izgubljene predmete. Na spletni strani Craigslist je med oglasi, s katerimi so ljudje iskali izgubljeno, izbrala še posebno zanimive in se odpravila po ulicah, po katerih so šli lastniki teh predmetov. Projekt zdaj predstavlja na razstavi Serendipitously v Centru in galeriji P74 v Ljubljani.

Lene Lekše je v New York odpotovala v okviru nagrade skupine OHO, ki omogoča dvomesečno rezidenco – v tem času je mesto nekoliko spoznala, a bila po svojih besedah tam še vedno turistka. Zato se je odločila, da ga razišče na prav poseben način, z iskanjem izgubljenih predmetov. Šla je po poteh, na katerih so neznanci izgubili predmet, in tako odkrivala ulice, na katerih se sicer ne bi nikoli znašla. Sledila je njihovim vsakdanjim potem – kam gredo v trgovino, kam v park, v službo in podobno – in se torej približala njihovi izkušnji mesta, na drugi strani pa se je postavila v vlogo detektiva. Najprej je tako razmišljala, da bi svoj projekt predstavila s filmom in se poigrala z žanrom detektivke, a se je nato odločila, da bo ob razstavljeni dokumentaciji obiskovalca povabila k igranju preproste računalniške igre, v kateri, podobno kot je počela sama, išče izgubljene predmete. Pri tem ga mesto pogosto zamoti in bolj kot cilj postanejo pomembne pot in izkušnje, ki jih ponuja mesto.

New York je zelo filmsko, skoraj fiktivno mesto, v naših mislih ostajajo njegove številne filmske in televizijske uprizoritve, pravi Lene Lekše, ki v svojem delu pogosto prepleta realnost in fikcijo. Tako je tudi svet v računalniški igrici, po katerem se premika obiskovalec, zmes njene izkušnje in fiktivnih zgodb. New York je gotovo eno najbolj raznovrstnih in vrvečih mest, njegovi predeli se med seboj močno razlikujejo in to kažejo tudi izgubljeni predmeti.

Lene Lekše v svojem delu ohranja igrivost in nagovarja radovednost v gledalcu, pa menijo v ljubljanskem Centru in galeriji P74, v kateri bo razstava na ogled še do 2. februarja.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Lene Lekše v P74

17.01.2022


Razstava Serendipitously dokumentira umetničino iskanje izgubljenih predmetov in gledalca povabi, naj v računalniški igrici to počne tudi sam

Kadar kaj izgubimo, se pogosto odpravimo po poti, po kateri smo se gibali, vse do točke, ko smo predmet, kot se spominjamo, še imeli pri sebi. Po takih poteh drugih ljudi se je v New Yorku odpravila umetnica Lene Lekše, ki si je zadala nalogo, da bo iskala izgubljene predmete. Na spletni strani Craigslist je med oglasi, s katerimi so ljudje iskali izgubljeno, izbrala še posebno zanimive in se odpravila po ulicah, po katerih so šli lastniki teh predmetov. Projekt zdaj predstavlja na razstavi Serendipitously v Centru in galeriji P74 v Ljubljani.

Lene Lekše je v New York odpotovala v okviru nagrade skupine OHO, ki omogoča dvomesečno rezidenco – v tem času je mesto nekoliko spoznala, a bila po svojih besedah tam še vedno turistka. Zato se je odločila, da ga razišče na prav poseben način, z iskanjem izgubljenih predmetov. Šla je po poteh, na katerih so neznanci izgubili predmet, in tako odkrivala ulice, na katerih se sicer ne bi nikoli znašla. Sledila je njihovim vsakdanjim potem – kam gredo v trgovino, kam v park, v službo in podobno – in se torej približala njihovi izkušnji mesta, na drugi strani pa se je postavila v vlogo detektiva. Najprej je tako razmišljala, da bi svoj projekt predstavila s filmom in se poigrala z žanrom detektivke, a se je nato odločila, da bo ob razstavljeni dokumentaciji obiskovalca povabila k igranju preproste računalniške igre, v kateri, podobno kot je počela sama, išče izgubljene predmete. Pri tem ga mesto pogosto zamoti in bolj kot cilj postanejo pomembne pot in izkušnje, ki jih ponuja mesto.

New York je zelo filmsko, skoraj fiktivno mesto, v naših mislih ostajajo njegove številne filmske in televizijske uprizoritve, pravi Lene Lekše, ki v svojem delu pogosto prepleta realnost in fikcijo. Tako je tudi svet v računalniški igrici, po katerem se premika obiskovalec, zmes njene izkušnje in fiktivnih zgodb. New York je gotovo eno najbolj raznovrstnih in vrvečih mest, njegovi predeli se med seboj močno razlikujejo in to kažejo tudi izgubljeni predmeti.

Lene Lekše v svojem delu ohranja igrivost in nagovarja radovednost v gledalcu, pa menijo v ljubljanskem Centru in galeriji P74, v kateri bo razstava na ogled še do 2. februarja.


30.04.2021

Umetnost in delo

Vsebine Programa Ars


29.04.2021

Hans Werner Henze in Luciano Berio

V oddaji Glasba 20. stoletja bomo poslušali glasbo Hansa Wernerja Henzeja in Luciana Beria. Oba sodita med skladatelje, ki so se upirali zakoreninjenim omejitvam posameznih kompozicijskih usmeritev, in ki so predvsem iskali osebni glasbeni izraz, osvobojen zunanjih pritiskov. V oddaji bomo poslušali Simfonijo št. 4 Hansa Wernerja Henzeja in Ljudske pesmi Luciana Beria.


29.04.2021

Mednarodni dan plesa

Vsebine Programa Ars


29.04.2021

Tomaž Sevšek na umetniškem harmoniju

Vsebine Programa Ars


28.04.2021

PIr kvadrat

Vsebine Programa Ars


28.04.2021

Marko Jakše: Druga runda

Vsebine Programa Ars


23.04.2021

Đorđić se vrača

Vsebine Programa Ars


23.04.2021

Pred vrati so oskarji

Vsebine Programa Ars


23.04.2021

30. natečaj za najboljšo kratko zgodbo

Iščemo najboljšo kratko zgodbo! Svoje besedilo nam pošljite do 8. junija 2021


22.04.2021

Glasba 20. stoletja: Kagel, Boulez, Ligeti

V tokratni oddaji bomo spoznali glasbene estetike treh skladateljev, ki so delovali v polju glasbenega modernizma, vendar pa so do glasbenih idej pristopali povsem različno. Mauricio Kagel je glasbo povezoval z gledališčem, filmom, pogosto pa je prestopal tudi čez meje gledališča absurda. Pierre Boulez je glasbo dojemal kot umetnost pretanjenih zvočnih struktur, podkrepljenih z intelektualno vsebino, György Ligeti pa je deloval kot tenkočutni zvočni umetnik, ki je do glasbenih idejo prihajal prek sluha samega.


21.04.2021

Zaključek slovenskih glasbenih dnevov

Vsebine Programa Ars


20.04.2021

Joni Zakonjšek: Vsepovsod drevesa

Vsebine Programa Ars


17.04.2021

Jakopičeva nagrada

Vsebine Programa Ars


Stran 53 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov