Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Razstava Serendipitously dokumentira umetničino iskanje izgubljenih predmetov in gledalca povabi, naj v računalniški igrici to počne tudi sam
Kadar kaj izgubimo, se pogosto odpravimo po poti, po kateri smo se gibali, vse do točke, ko smo predmet, kot se spominjamo, še imeli pri sebi. Po takih poteh drugih ljudi se je v New Yorku odpravila umetnica Lene Lekše, ki si je zadala nalogo, da bo iskala izgubljene predmete. Na spletni strani Craigslist je med oglasi, s katerimi so ljudje iskali izgubljeno, izbrala še posebno zanimive in se odpravila po ulicah, po katerih so šli lastniki teh predmetov. Projekt zdaj predstavlja na razstavi Serendipitously v Centru in galeriji P74 v Ljubljani.
Lene Lekše je v New York odpotovala v okviru nagrade skupine OHO, ki omogoča dvomesečno rezidenco – v tem času je mesto nekoliko spoznala, a bila po svojih besedah tam še vedno turistka. Zato se je odločila, da ga razišče na prav poseben način, z iskanjem izgubljenih predmetov. Šla je po poteh, na katerih so neznanci izgubili predmet, in tako odkrivala ulice, na katerih se sicer ne bi nikoli znašla. Sledila je njihovim vsakdanjim potem – kam gredo v trgovino, kam v park, v službo in podobno – in se torej približala njihovi izkušnji mesta, na drugi strani pa se je postavila v vlogo detektiva. Najprej je tako razmišljala, da bi svoj projekt predstavila s filmom in se poigrala z žanrom detektivke, a se je nato odločila, da bo ob razstavljeni dokumentaciji obiskovalca povabila k igranju preproste računalniške igre, v kateri, podobno kot je počela sama, išče izgubljene predmete. Pri tem ga mesto pogosto zamoti in bolj kot cilj postanejo pomembne pot in izkušnje, ki jih ponuja mesto.
New York je zelo filmsko, skoraj fiktivno mesto, v naših mislih ostajajo njegove številne filmske in televizijske uprizoritve, pravi Lene Lekše, ki v svojem delu pogosto prepleta realnost in fikcijo. Tako je tudi svet v računalniški igrici, po katerem se premika obiskovalec, zmes njene izkušnje in fiktivnih zgodb. New York je gotovo eno najbolj raznovrstnih in vrvečih mest, njegovi predeli se med seboj močno razlikujejo in to kažejo tudi izgubljeni predmeti.
Lene Lekše v svojem delu ohranja igrivost in nagovarja radovednost v gledalcu, pa menijo v ljubljanskem Centru in galeriji P74, v kateri bo razstava na ogled še do 2. februarja.
Razstava Serendipitously dokumentira umetničino iskanje izgubljenih predmetov in gledalca povabi, naj v računalniški igrici to počne tudi sam
Kadar kaj izgubimo, se pogosto odpravimo po poti, po kateri smo se gibali, vse do točke, ko smo predmet, kot se spominjamo, še imeli pri sebi. Po takih poteh drugih ljudi se je v New Yorku odpravila umetnica Lene Lekše, ki si je zadala nalogo, da bo iskala izgubljene predmete. Na spletni strani Craigslist je med oglasi, s katerimi so ljudje iskali izgubljeno, izbrala še posebno zanimive in se odpravila po ulicah, po katerih so šli lastniki teh predmetov. Projekt zdaj predstavlja na razstavi Serendipitously v Centru in galeriji P74 v Ljubljani.
Lene Lekše je v New York odpotovala v okviru nagrade skupine OHO, ki omogoča dvomesečno rezidenco – v tem času je mesto nekoliko spoznala, a bila po svojih besedah tam še vedno turistka. Zato se je odločila, da ga razišče na prav poseben način, z iskanjem izgubljenih predmetov. Šla je po poteh, na katerih so neznanci izgubili predmet, in tako odkrivala ulice, na katerih se sicer ne bi nikoli znašla. Sledila je njihovim vsakdanjim potem – kam gredo v trgovino, kam v park, v službo in podobno – in se torej približala njihovi izkušnji mesta, na drugi strani pa se je postavila v vlogo detektiva. Najprej je tako razmišljala, da bi svoj projekt predstavila s filmom in se poigrala z žanrom detektivke, a se je nato odločila, da bo ob razstavljeni dokumentaciji obiskovalca povabila k igranju preproste računalniške igre, v kateri, podobno kot je počela sama, išče izgubljene predmete. Pri tem ga mesto pogosto zamoti in bolj kot cilj postanejo pomembne pot in izkušnje, ki jih ponuja mesto.
New York je zelo filmsko, skoraj fiktivno mesto, v naših mislih ostajajo njegove številne filmske in televizijske uprizoritve, pravi Lene Lekše, ki v svojem delu pogosto prepleta realnost in fikcijo. Tako je tudi svet v računalniški igrici, po katerem se premika obiskovalec, zmes njene izkušnje in fiktivnih zgodb. New York je gotovo eno najbolj raznovrstnih in vrvečih mest, njegovi predeli se med seboj močno razlikujejo in to kažejo tudi izgubljeni predmeti.
Lene Lekše v svojem delu ohranja igrivost in nagovarja radovednost v gledalcu, pa menijo v ljubljanskem Centru in galeriji P74, v kateri bo razstava na ogled še do 2. februarja.
V 88. letu je danes preminila slovenska plesalka in plesna pedagoginja Lojzka Žerdin. Rodila se je v Ljubljani, Študirala pa je pri Mary Wigman v Berlinu in leta 1968 diplomirala iz umetniškega plesa in plesne pedagogike. Svoje znanje je izpopolnjevala v Dresdnu, Moskvi, takratnem Leningradu, na Dunaju in v Gradcu. Kot plesna pedagoginja se je nato zaposlila v ljubljanskem Pionirskem domu in na Srednji glasbeni in baletni šoli, kar dvajset let je nato na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo poučevala umetnost giba in s plesno kulturo vplivala na več igralskih generacij. Delovala je v samostojnih nastopih in recitalih, kot koreografinja plesnih skupin na akademiji, v gledaliških predstavah ter pri televizijskih oddajah in na filmu. Kot plesalka sodobnega plesa in koreografinja je ustvarila samostojen slog v plesnem ekspresionizmu.
Vsebine Programa Ars
Razlikovanje med resnico in lažjo je bilo težko v vseh totalitarnih režimih, zdaj pa je še težje zaradi količine informacij in splošne brezbrižnosti. Kako ta nezmožnost razlikovanja oblikuje domači in tuji prostor, je osrednja tema 4. festivala elektronske glasbe, kritične misli in aktivizma Grounded, ki se je začel v četrtek pred tivolsko Švicarijo v Ljubljani. Glasbeni del festivala pa gre spet v smer drznih elektronskih nastopov, postklubske in eksperimentalne elektronske glasbe, ki temelji na iskanju novih zvokov in zaporedij.
Projekt Živih dvorišč v Mariboru je program celoletnega oživljanja mesta Maribor, pri njem pa sodelujejo stanovalci, študenti, dijaki in ustvarjalci iz Društva Hiša! Projekt je tokrat del programa Festivala Lent, ker pa praznujejo letos desetletnico, bodo nekakšna rdeča nit letošnjih dvorišč tudi pogovori o teh mestnih prostorih, ki so pogosto skriti očem in zaznavi.
Neveljaven email naslov