Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Premierna predstava komične mojstrovine, o kateri pravimo, da je brez dvoma poslastica, ki poide še vroča
Libreto h komični dvodejanki je napisal Felice Romani, po poklicu pravnik, sicer pa obdarjen z občutljivim literarnim okusom. Tudi glasba je prepletena z elegantno prefinjeno melodiko arij, ki se povezujejo in zlivajo s skupinskimi nastopi. "Ni ne predolga ne prekratka, ne prezahtevna ne prelahka, razumljiva je vsem in je številnim všeč." – Tak je Ljubezenski napoj.
"Na prvi pogled je res videti kot lahkotna komedija, saj pravzaprav tudi je. Kot vemo iz prakse, pa je najbolj lahkotne stvari včasih najteže narediti. Veliko laže je biti dramatičen, žalosten, depresiven – tega smo zdaj navajeni. Biti vesel v teh časih, lahkoten, hkrati pa ne površen – to je težavna naloga. Če od daleč pogledamo partituro in note, note same niso težke. Je pa zahtevna naloga izredna natančnost, usklajenost med orkestrom in odrom. Opera je napisana briljantno in pomeni velik zalogaj, če se z vso vemo in natančnostjo lotimo branja partiture," je o Donizettijevi mojstrovini povedal dirigent predstave Simon Krečič.
Scenografijo je ustvaril Andrej Stražišar, kostume Alan Hranitelj, režiser pa je stari znanec slovenskih odrov Krešimir Dolenčić.
"Bistvo te opere so radost, veselje in vsem znani glasbeni odlomki. Delo je namenjeno tako otrokom, ki se šele spoznavajo z operno umetnostjo, in tistim, ki redkeje zahajajo v operno gledališče, kot tudi rednim obiskovalcem. Ljubezenski napoj je kot škatlica z dragulji, tako v scenskem kot glasbenem pogledu. V glasbi je čutiti tudi Rossinijev in Mozartov vpliv, ki ga je Donizetti enkratno in posrečeno združil v tej komediji – spektakularne arije ter zborovski in orkestrski ansambli so zliti v celoto. Zgodba opera je resda preprosta, a je podprta s skladateljevim izjemnim darom in invencijo – vse to je čutiti ne samo v glasbi, ampak tudi v odrskem dogajanju, to pa je dobro tako za izvajalce kot tudi za občinstvo," razmišlja režiser Krešimir Dolenčić.
V glavnih vlogah bodo nastopili: Nina Dominko kot Adina, Dejan Vrbančič kot Nemorino, Ivan Andres Arnšek kot Belcore, Saša Čano kot Dulcamara in Štefica Stipančević kot Gianetta.
Premierna predstava komične mojstrovine, o kateri pravimo, da je brez dvoma poslastica, ki poide še vroča
Libreto h komični dvodejanki je napisal Felice Romani, po poklicu pravnik, sicer pa obdarjen z občutljivim literarnim okusom. Tudi glasba je prepletena z elegantno prefinjeno melodiko arij, ki se povezujejo in zlivajo s skupinskimi nastopi. "Ni ne predolga ne prekratka, ne prezahtevna ne prelahka, razumljiva je vsem in je številnim všeč." – Tak je Ljubezenski napoj.
"Na prvi pogled je res videti kot lahkotna komedija, saj pravzaprav tudi je. Kot vemo iz prakse, pa je najbolj lahkotne stvari včasih najteže narediti. Veliko laže je biti dramatičen, žalosten, depresiven – tega smo zdaj navajeni. Biti vesel v teh časih, lahkoten, hkrati pa ne površen – to je težavna naloga. Če od daleč pogledamo partituro in note, note same niso težke. Je pa zahtevna naloga izredna natančnost, usklajenost med orkestrom in odrom. Opera je napisana briljantno in pomeni velik zalogaj, če se z vso vemo in natančnostjo lotimo branja partiture," je o Donizettijevi mojstrovini povedal dirigent predstave Simon Krečič.
Scenografijo je ustvaril Andrej Stražišar, kostume Alan Hranitelj, režiser pa je stari znanec slovenskih odrov Krešimir Dolenčić.
"Bistvo te opere so radost, veselje in vsem znani glasbeni odlomki. Delo je namenjeno tako otrokom, ki se šele spoznavajo z operno umetnostjo, in tistim, ki redkeje zahajajo v operno gledališče, kot tudi rednim obiskovalcem. Ljubezenski napoj je kot škatlica z dragulji, tako v scenskem kot glasbenem pogledu. V glasbi je čutiti tudi Rossinijev in Mozartov vpliv, ki ga je Donizetti enkratno in posrečeno združil v tej komediji – spektakularne arije ter zborovski in orkestrski ansambli so zliti v celoto. Zgodba opera je resda preprosta, a je podprta s skladateljevim izjemnim darom in invencijo – vse to je čutiti ne samo v glasbi, ampak tudi v odrskem dogajanju, to pa je dobro tako za izvajalce kot tudi za občinstvo," razmišlja režiser Krešimir Dolenčić.
V glavnih vlogah bodo nastopili: Nina Dominko kot Adina, Dejan Vrbančič kot Nemorino, Ivan Andres Arnšek kot Belcore, Saša Čano kot Dulcamara in Štefica Stipančević kot Gianetta.
Od kod prihaja zlo? Je nekaj nujnega? Prihaja od Boga? Je narava lahko zla? To so samo nekatera od vprašanj, na katera poskuša v svežem prevodu knjige Zlo ali drama svobode odgovoriti nemški filozof Rüdiger Safranski. Zlo ali drama svobode v prevodu Toma Virka je po monografijah Nietzsche. Biografija njegovega mišljenja in Romantika. Zadeva Nemcev že tretja knjiga Safranskega v zbirki Labirinti, ki izhaja pri založbi Lud Literatura. Odlomka je interpretirala Lidija Hartman.
Med 12. februarjem in 11. aprilom 2021 bo v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma več kot 150 avtorjev za območje celotne države pokazalo 117 arhitekturnih in 16 študentskih projektov, od urbanističnega načrtovanja, do arhitekturnih zasnov in prenov javnih zgradb, večstanovanjskih stavb, enodružinskih hiš in interjerjev, pa tudi projekte grafičnega in industrijskega oblikovanja ter pisanje o arhitekturi. Zakaj je dobra arhitektura pomembna za dobro družbo, pojasnjuje predstavnica Društva Maja Ivanič.
Likovno podobo radijskih iger so prvič zasnovali kustosi, tokrat iz Umetnostne galerije Maribor. Sugestivni izbor iz fotografske zbirke UGM dopolnjuje zvočne pripovedi kot paralelna likovna zgodba s spremljajočimi opisi del in njihovih avtorjev.
Državno slovesnost ob kulturnem prazniku, Prešernovem dnevu je oblikoval režiser David Sipoš v okolju Narodne galerije, osrednji del proslave pa je bila podelitev nagrad Prešernovega sklada in Prešernovih nagrad za življenjsko delo slovenskim umetnikom. Tadeja Krečič:
Na proslavi, ki jo je režiral David Sipoš, bodo v ospredju prejemniki najvišjih državnih nagrad s področja kulture – Prešernovo nagrado za življenjsko delo bosta letos prejela pesnik, pisatelj, dramatik, avtor radijskih iger Feri Lainšček in arhitekt Marko Mušič, podelili pa bodo tudi šest nagrad Prešernovega sklada, prejeli jih bodo arhitekti Blaž Budja, Rok Jereb in Nina Majoranc, akademski slikar Aleksander Červek, režiser in scenarist Matjaž Ivanišin, gledališki režiser Tomi Janežič, pesnik Brane Senegačnik in violinistka Lana Trotovšek.
Pogovor s Carlosom Pascualom o njegovi najnovejši knjigi kronik Nezakonita melanholija
Neveljaven email naslov