Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tri knjige spominov treh mladih iz skupine judovskih otrok, mladenk in mladeničov, ki je na begu pred nacisti in fašisti dobro leto preživela v Lesnem Brdu
Od leta 2005 je, sprejeto z resolucijo OZN, 27. januar svetovni dan spomina na žrtve holokavsta. Pri Založbi ZRC SAZU je pravkar izšel prevod tretjega dela nekakšne trilogije treh mladih iz omenjene skupine. Avtor tretjega dela spominov z naslovom Leov zapis, tedanji mladenič Leo Koffler, je spomine na beg iz srednje Evrope spomladi 1941 napisal po prihodu v Palestino leta 1944. Tik pred okupacijo Jugoslavije aprila 1941 se je skupina znašla v Zagrebu, in se pred ustaškim terorjem zatekla v Ljubljano, kmalu pa v opuščeni lovski dvorec v Lesnem Brdu med Vrhniko in glavnim mestom. Julija 1942 so pot nadaljevali v severno Italijo, od koder so se po vdoru Nemcev v Italijo septembra 1943 skrivoma razkropili proti Palestini in v Švico. Sicer pa je več o okoliščinah pobude za prevod teh spominov pojasnil prevajalec in raziskovalec z Inštituta za kulturne študije dr. Jaša Drnovšek.
Tri knjige spominov treh mladih iz skupine judovskih otrok, mladenk in mladeničov, ki je na begu pred nacisti in fašisti dobro leto preživela v Lesnem Brdu
Od leta 2005 je, sprejeto z resolucijo OZN, 27. januar svetovni dan spomina na žrtve holokavsta. Pri Založbi ZRC SAZU je pravkar izšel prevod tretjega dela nekakšne trilogije treh mladih iz omenjene skupine. Avtor tretjega dela spominov z naslovom Leov zapis, tedanji mladenič Leo Koffler, je spomine na beg iz srednje Evrope spomladi 1941 napisal po prihodu v Palestino leta 1944. Tik pred okupacijo Jugoslavije aprila 1941 se je skupina znašla v Zagrebu, in se pred ustaškim terorjem zatekla v Ljubljano, kmalu pa v opuščeni lovski dvorec v Lesnem Brdu med Vrhniko in glavnim mestom. Julija 1942 so pot nadaljevali v severno Italijo, od koder so se po vdoru Nemcev v Italijo septembra 1943 skrivoma razkropili proti Palestini in v Švico. Sicer pa je več o okoliščinah pobude za prevod teh spominov pojasnil prevajalec in raziskovalec z Inštituta za kulturne študije dr. Jaša Drnovšek.
Frankfurtski knjižni sejem, ki je letos potekal v virtualni obliki, je osrednji knjigotrški dogodek v svetu in pokazatelj knjižnih trendov. Medtem, ko je velik del knjižnih trgov utrpel padec, pandemija ni ogrozila knjige tam, kjer uspešno sobiva z elektronskimi mediji in spletnimi prodajnimi potmi, v skandinavskih državah so celo zabeležili boljši rezultat kot v lanskem letu, ugotavlja dr. Miha Kovač.
Oktober je tradicionalno mesec oblikovanja, zato je Zavod Big - Center za kreativno gospodarstvo danes podelil slovenske nacionalne nagrade za oblikovanje in interier v letu 2020. Nagrade so podelili za brezčasno slovensko oblikovanje, javni in zasebni interier, oblikovanje leta in perspektivnim oblikovalcem.
Med večjimi dogodki v svetu, ki so zaradi virusa COVID-19 odpadli v fizični obliki, je tudi frankfurtski knjižni sejem, največji knjigotrški dogodek v svetu, ki bo do konca tedna v celoti potekal v virtualni obliki. Nemcem je ob začetku sejma treba priznati, da jim je uspelo. Pod skupnim geslom Vsi skupaj, zdaj so pripravili za kar 260 ur programa s 750 udeleženci, med njimi bodo Margaret Atwood, Edward Snowden, Slavoj Žižek in Jamie Oliver. Med 4400 digitalnimi razstavljavci iz 103 držav se bodo prodajale avtorske pravice, skupno pa se bo zvrstilo kar 2200 dogodkov. Častna gostja sejma je Kanada, ki bo to tudi prihodnje leto, ko naj bi sejem potekal v fizični obliki, saj ga virtualno ni mogoče nadomestiti. Direktor sejma Juergen Boos je opozarjal na znamenja upanja in na to, kako so stopili vsi skupaj, da bi sejem izvedli, vendar tudi iskreno izrazil razočaranje: »Razočaran sem, zelo sem razočaran, ker nam ni uspelo pripraviti sejma v fizični obliki. Še posebej za izgubljene priložnosti naših razstavljavcev in obiskovalcev.« Sejma v več kot 30 letih ni niti enkrat izpustil profesor bibliotekarstva dr. Miha Kovač. Poudaril je, da bo tudi letos dogajanje burno, enako kot pretekla leta, ko so poklicni udeleženci od jutra do večera tekali od enega sestanka do drugega. Tokrat bodo pač to počeli na spletu. Manjkala pa bodo večerna neformalna druženja, ki so ključna za dobre poslovne odnose. Knjige izbranih slovenskih založnikov si bo mogoče ogledati na sprehodu po virtualni nacionalni stojnici Javne agencije za knjigo. Med slovenskimi knjigami v tujem jeziku pa so v Frankfurtu v ospredje postavili roman Alme Karlin Urok južnega morja in knjižni prvenec kuharske zvezdnice Ane Roš Sonce in dež. Foto: frankfurtski knjižni sejem
Neveljaven email naslov