Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Občutek, da vedno obstaja samo zdaj, je strahotno nasilje nad človekovo naravo."
Bosanski pisatelj, dramatik in esejist Dževad Karahasan je v Sloveniji precej reden gost. Pobliže smo ga spoznali že leta 2010, ko je prejel nagrado Vilenice, kot gost festivala Fabula pred Fabulo pa je nastopil v Cankarjevem domu. Ob tem je pri založbi Beletrina v prevodu Jane Unuk izšel njegov roman "Vonj po strahu", tretji del romaneskne trilogije o srednjeveškem perzijskem matematiku, pesniku in filozofu Omarju Hajamu s skupnim naslovom "O čem pripoveduje pepel".
"Občutek, da vedno obstaja samo zdaj, je strahotno nasilje nad človekovo naravo."
Bosanski pisatelj, dramatik in esejist Dževad Karahasan je v Sloveniji precej reden gost. Pobliže smo ga spoznali že leta 2010, ko je prejel nagrado Vilenice, kot gost festivala Fabula pred Fabulo pa je nastopil v Cankarjevem domu. Ob tem je pri založbi Beletrina v prevodu Jane Unuk izšel njegov roman "Vonj po strahu", tretji del romaneskne trilogije o srednjeveškem perzijskem matematiku, pesniku in filozofu Omarju Hajamu s skupnim naslovom "O čem pripoveduje pepel".
V oddaji Glasba 20. stoletja bomo poslušali glasbo Hansa Wernerja Henzeja in Luciana Beria. Oba sodita med skladatelje, ki so se upirali zakoreninjenim omejitvam posameznih kompozicijskih usmeritev, in ki so predvsem iskali osebni glasbeni izraz, osvobojen zunanjih pritiskov. V oddaji bomo poslušali Simfonijo št. 4 Hansa Wernerja Henzeja in Ljudske pesmi Luciana Beria.
Iščemo najboljšo kratko zgodbo! Svoje besedilo nam pošljite do 8. junija 2021
Vsebine Programa Ars
V tokratni oddaji bomo spoznali glasbene estetike treh skladateljev, ki so delovali v polju glasbenega modernizma, vendar pa so do glasbenih idej pristopali povsem različno. Mauricio Kagel je glasbo povezoval z gledališčem, filmom, pogosto pa je prestopal tudi čez meje gledališča absurda. Pierre Boulez je glasbo dojemal kot umetnost pretanjenih zvočnih struktur, podkrepljenih z intelektualno vsebino, György Ligeti pa je deloval kot tenkočutni zvočni umetnik, ki je do glasbenih idejo prihajal prek sluha samega.
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov