Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Rotterdamski festival

04.02.2022


Nagrada združenja kritikov FIPRESCI je šla v roke kitajskega režiserja Gaa Linyanga za prvenec z naslovom Ljubiti ponovno.

Že enainpetdeseti mednarodni rotterdamski filmski festival po vrsti je v sredo nagradil najboljše filmske izdelke po mnenju žirij, ki pa jih gledalci letos zaradi pandemije gledajo po spletu. Osrednji tekmovalni programski sklop filmov, ki tekmujejo za tigre, je zamišljen kot spodbuda inovativnemu in pustolovskemu duhu nadobudnih filmskih ustvarjalcev z vsega sveta, ki predstavljajo svoj prvi ali drugi celovečerni film. Svojega favorita je v tem sklopu izbirala tudi mednarodna kritiška žirija FIPRESCI, katere članica je bila slovenska kritičarka in urednica revije Ekran, Ana Šturm. Povprašali smo jo po vtisih.

Film Ljubiti ponovno je prejel tudi posebno nagrado velike žirije, drugo posebno nagrado pa je prejel film Morgane Dziurle-Petit, Eksces bo naša odrešitev. Ta je pravzaprav celovečerna različica kratkega filma z istim naslovom, ki smo ga pred leti že lahko videli na festivalu kratkega filma FeKK. Zdaj pa k zmagovalcu.

Eami v jeziku etnične skupine Ajoreo pomeni »gozd«, pa tudi »svet«. Staroselci Ajoreo-Totobiegosode ne razlikujejo med naravo in svetom, saj so drevesa, živali in rastline, ki jih že stoletja obkrožajo, vse, kar poznajo. Žal pa živijo na območju, kjer je krčenje gozdov najhitrejše na planetu. Paragvajska režiserka Paz Encina je prisluhnila pričevanjem staroselske skupnoste in na podlagi tega posnela sanjski, magično-realistični film o deklici po imenu Eami. Potem ko je njena vas uničena in njena skupnost razpade, Eami, ki pooseblja ptičjega boga, tava po deževnem gozdu, ki ji kmalu ne bo več dajal zavetja. Glavna žirija je film nagradila, saj kot so zapisali, filmska pripoved uspešno združuje vizualno, politično in poetično ter osvetljuje uničevanje staroselskih skupnosti po vsem svetu, zato pa ima moč, da gledalce predrami. Poslušajmo, kako je režiserka prišla do zamisli za film in zakaj bi lahko rekli, da je film pravzaprav skupnostni filmski izdelek.

To staroselsko skupnost sem poznala že od prej, saj sem se že pred kakšnimi petindvajsetimi leti pri njih ukvarjala z novinarskim projektom. Takrat sem jih spoznala in izvedela več o njih ter potem o njih pripravila manjši novinarski dokumentarni film. S tem filmom pa sem si želela posneti konvencionalno ljubezensko zgodbo. Prijatelj mi je povedal za res zanimivo, o dveh bratih, ki se dogaja v skupnosti Ajoreo. Ta zgodba se mi je zdela čudovita, obsedla me je in želela sem jo posneti. Nato sem se odpravila v skupnost, da bi se z njimi o tem pogovorila. Zanjo so vedeli, niso pa želeli, da bi jo posnela. Rekli so mi, da je zanje ljubezen nekaj drugega. Vprašala sem jih, kaj, in odgovorili so: Ljubezen je to, kar počnemo zdaj. Da smo skupaj, da se lahko pogovarjamo in si delimo besede. Potem sem jih, zgolj iz radovednosti, vprašala, kaj bi oni želeli, da bi posnela. Rekli so mi, da bi hoteli pripoved o tem, kako je biti daleč stran od svojega doma. Pomislila sem, da je to tisto, o čemer ves čas razmišljam: o izgnanstvu, o diaspori, o izgubi. In takrat sem začutila, da mi je ta film preprosto usojen. Potem sem začela delati skupaj z njimi in pustila sem, da me na ustvarjalni poti vodijo želje skupnosti.

Rotterdamski filmski festival bo na spletu za gledalce na Nizozemskem potekal še vse do nedelje, ko bo razglašen tudi zmagovalec občinstva.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Rotterdamski festival

04.02.2022


Nagrada združenja kritikov FIPRESCI je šla v roke kitajskega režiserja Gaa Linyanga za prvenec z naslovom Ljubiti ponovno.

Že enainpetdeseti mednarodni rotterdamski filmski festival po vrsti je v sredo nagradil najboljše filmske izdelke po mnenju žirij, ki pa jih gledalci letos zaradi pandemije gledajo po spletu. Osrednji tekmovalni programski sklop filmov, ki tekmujejo za tigre, je zamišljen kot spodbuda inovativnemu in pustolovskemu duhu nadobudnih filmskih ustvarjalcev z vsega sveta, ki predstavljajo svoj prvi ali drugi celovečerni film. Svojega favorita je v tem sklopu izbirala tudi mednarodna kritiška žirija FIPRESCI, katere članica je bila slovenska kritičarka in urednica revije Ekran, Ana Šturm. Povprašali smo jo po vtisih.

Film Ljubiti ponovno je prejel tudi posebno nagrado velike žirije, drugo posebno nagrado pa je prejel film Morgane Dziurle-Petit, Eksces bo naša odrešitev. Ta je pravzaprav celovečerna različica kratkega filma z istim naslovom, ki smo ga pred leti že lahko videli na festivalu kratkega filma FeKK. Zdaj pa k zmagovalcu.

Eami v jeziku etnične skupine Ajoreo pomeni »gozd«, pa tudi »svet«. Staroselci Ajoreo-Totobiegosode ne razlikujejo med naravo in svetom, saj so drevesa, živali in rastline, ki jih že stoletja obkrožajo, vse, kar poznajo. Žal pa živijo na območju, kjer je krčenje gozdov najhitrejše na planetu. Paragvajska režiserka Paz Encina je prisluhnila pričevanjem staroselske skupnoste in na podlagi tega posnela sanjski, magično-realistični film o deklici po imenu Eami. Potem ko je njena vas uničena in njena skupnost razpade, Eami, ki pooseblja ptičjega boga, tava po deževnem gozdu, ki ji kmalu ne bo več dajal zavetja. Glavna žirija je film nagradila, saj kot so zapisali, filmska pripoved uspešno združuje vizualno, politično in poetično ter osvetljuje uničevanje staroselskih skupnosti po vsem svetu, zato pa ima moč, da gledalce predrami. Poslušajmo, kako je režiserka prišla do zamisli za film in zakaj bi lahko rekli, da je film pravzaprav skupnostni filmski izdelek.

To staroselsko skupnost sem poznala že od prej, saj sem se že pred kakšnimi petindvajsetimi leti pri njih ukvarjala z novinarskim projektom. Takrat sem jih spoznala in izvedela več o njih ter potem o njih pripravila manjši novinarski dokumentarni film. S tem filmom pa sem si želela posneti konvencionalno ljubezensko zgodbo. Prijatelj mi je povedal za res zanimivo, o dveh bratih, ki se dogaja v skupnosti Ajoreo. Ta zgodba se mi je zdela čudovita, obsedla me je in želela sem jo posneti. Nato sem se odpravila v skupnost, da bi se z njimi o tem pogovorila. Zanjo so vedeli, niso pa želeli, da bi jo posnela. Rekli so mi, da je zanje ljubezen nekaj drugega. Vprašala sem jih, kaj, in odgovorili so: Ljubezen je to, kar počnemo zdaj. Da smo skupaj, da se lahko pogovarjamo in si delimo besede. Potem sem jih, zgolj iz radovednosti, vprašala, kaj bi oni želeli, da bi posnela. Rekli so mi, da bi hoteli pripoved o tem, kako je biti daleč stran od svojega doma. Pomislila sem, da je to tisto, o čemer ves čas razmišljam: o izgnanstvu, o diaspori, o izgubi. In takrat sem začutila, da mi je ta film preprosto usojen. Potem sem začela delati skupaj z njimi in pustila sem, da me na ustvarjalni poti vodijo želje skupnosti.

Rotterdamski filmski festival bo na spletu za gledalce na Nizozemskem potekal še vse do nedelje, ko bo razglašen tudi zmagovalec občinstva.


09.03.2022

Enajsti roman Avgusta Demšarja Tajkun

Vsebine Programa Ars


09.03.2022

Jakob Jež (1928 - 2022)

Včeraj je v 94. letu umrl skladatelj Jakob Jež. Uveljavil se je v šestdesetih kot del mlade modernistične skladateljske skupine Pro musica viva. Sledil je novemu v glasbi; v svojih kantatah, kot so Do fraig amors, Brižinski spomeniki ali Pogled zvezd je raziskal neobičajne vokalne in instrumentalne tehnike, a v tej glasbi vendarle presune predvsem vtis arhaičnega, bistro navezovanje na zgodovinska besedila in radovedna igra z zvokom. Ježa je neizmerno navdihoval človeški glas, pa tudi poezija, ki jo je uglasbil v številnih samospevih in zborih. Ko je raziskoval zapuščino skladatelja Marija Kogoja, je prišel na Gradež pri Turjaku in si tam ob gozdu ustvaril dom. Glasba Jakoba Ježa je pogosto tudi ustvarjalno čudenje nad naravo. Slovenska glasba je izgubila skladatelja s samosvojim, subtilnim ustvarjalnim dotikom in prijazno, skromno ter vsekakor veliko osebnost.


06.03.2022

Ukrajinska zgodovina in kultura

V Ukrajini zdaj divja vojna zaradi odločitve ruskega vodstva, da v to državo pošlje vojsko. Ukrajina ima dolgo, večkrat tudi tragično zgodovino od Kijevske Rusije v 9. stoletju do danes. Prebivalci te, po verski pripadnosti večinoma pravoslavne, dežele so se dolgo borili za emancipacijo svojega jezika in kulture v ruskem imperiju. O zgodovini Ukrajine kulture govori  predavatelj na Teološki fakulteti v Ljubljani in raziskovalec na Katoliškem institutu dr. Simon Malmenvall. Oddajo je pripravil Tomaž Gerden.


04.03.2022

100 let od rojstva Piera Paola Pasolinija

Vsebine Programa Ars


03.03.2022

Jurij Andruhovič

Vsebine Programa Ars


02.03.2022

Nikodem Szczygłowski o dogajanju na meji

"Ukrajinsko-poljska meja predstavlja vrata v Evropo za tiste, ki bežijo in tiste, ki se vračajo," pripoveduje litovski novinar Nikodem Szczygłowski, ki tam budno spremlja dogajanje. Piše in objavlja v poljščini in litovščini, prevaja tudi iz slovenščine in ukrajinščine. Je dobitnik nagrade za novinarske dosežke ministrstva za kulturo Republike Litve. Z njim se je pogovarjal Blaž Mazi.


28.02.2022

Nazaj h kulturi

Kulturni sektor je v izrednih razmerah deloval od marca 2020, pred kratkim pa so se sprostili skorajda vsi protikovidni ukrepi razen mask, prezračevanja in razkuževanja rok. Kakšne so izkušnje kulturnih ustanov z vračanjem obiskovalcev, kako poteka okrevanje kulture in kateri ukrepi bi ga lahko pospešili, so danes dopoldne razpravljali člani Nacionalnega sveta za kulturo. S sloganom Nazaj h kulturi in premislekom o vseslovenski pobudi skušajo združiti prizadevanja za ponoven obisk kulturnih prireditev. Blaž Mazi


25.02.2022

Ministrstvo poziva k tožbam, pogovorov ni

Sredino sejo Odbora za kulturo v Državnem zboru je zaznamovala obstrukcija. Predsednica odbora Violeta Tomič je morala prositi prisotne poslance, da so za nekaj trenutkov poklicali nekaj odsotnih kolegov na glasovanje o tem, da bodo o sklepih seje kasneje glasovali dopisno. Seja je bila sicer sklicana zaradi odtegnitve financiranja večim nevladnim organizacijam, problematike razpisne politike Ministrstva za kulturo in delovanja razpisnih komisij. Blaž Mazi


24.02.2022

Med pravljice Ele Peroci

Pri Mladinski knjigi so letošnjo stoto obletnico rojstva pisateljice Ele Peroci zaznamovali z novo zbirko njenih pravljic. Med pravljicami je šest legendarnih slikanic, ki so s svojo podobo zaznamovale številne generacije otrok in odraslih. Tri zgodbe pa so ilustrirane na novo. Zbirka tako vključuje klasike sodobne slovenske pravljice, kot so: ''Moj dežnik je lahko balon'', ''Hišica iz kock'', ''Nina v čudežni deželi'', ''Muca copatarica'' in druge. Ilustrirali so jih izvrstni slovenski ilustratorji Marlenka Stupica, Lidija Osterc, Jelka Reichman, Ančka Gošnik Godec in Anka Luger Peroci.


Stran 29 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov