Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nagrada združenja kritikov FIPRESCI je šla v roke kitajskega režiserja Gaa Linyanga za prvenec z naslovom Ljubiti ponovno.
Že enainpetdeseti mednarodni rotterdamski filmski festival po vrsti je v sredo nagradil najboljše filmske izdelke po mnenju žirij, ki pa jih gledalci letos zaradi pandemije gledajo po spletu. Osrednji tekmovalni programski sklop filmov, ki tekmujejo za tigre, je zamišljen kot spodbuda inovativnemu in pustolovskemu duhu nadobudnih filmskih ustvarjalcev z vsega sveta, ki predstavljajo svoj prvi ali drugi celovečerni film. Svojega favorita je v tem sklopu izbirala tudi mednarodna kritiška žirija FIPRESCI, katere članica je bila slovenska kritičarka in urednica revije Ekran, Ana Šturm. Povprašali smo jo po vtisih.
Film Ljubiti ponovno je prejel tudi posebno nagrado velike žirije, drugo posebno nagrado pa je prejel film Morgane Dziurle-Petit, Eksces bo naša odrešitev. Ta je pravzaprav celovečerna različica kratkega filma z istim naslovom, ki smo ga pred leti že lahko videli na festivalu kratkega filma FeKK. Zdaj pa k zmagovalcu.
Eami v jeziku etnične skupine Ajoreo pomeni »gozd«, pa tudi »svet«. Staroselci Ajoreo-Totobiegosode ne razlikujejo med naravo in svetom, saj so drevesa, živali in rastline, ki jih že stoletja obkrožajo, vse, kar poznajo. Žal pa živijo na območju, kjer je krčenje gozdov najhitrejše na planetu. Paragvajska režiserka Paz Encina je prisluhnila pričevanjem staroselske skupnoste in na podlagi tega posnela sanjski, magično-realistični film o deklici po imenu Eami. Potem ko je njena vas uničena in njena skupnost razpade, Eami, ki pooseblja ptičjega boga, tava po deževnem gozdu, ki ji kmalu ne bo več dajal zavetja. Glavna žirija je film nagradila, saj kot so zapisali, filmska pripoved uspešno združuje vizualno, politično in poetično ter osvetljuje uničevanje staroselskih skupnosti po vsem svetu, zato pa ima moč, da gledalce predrami. Poslušajmo, kako je režiserka prišla do zamisli za film in zakaj bi lahko rekli, da je film pravzaprav skupnostni filmski izdelek.
To staroselsko skupnost sem poznala že od prej, saj sem se že pred kakšnimi petindvajsetimi leti pri njih ukvarjala z novinarskim projektom. Takrat sem jih spoznala in izvedela več o njih ter potem o njih pripravila manjši novinarski dokumentarni film. S tem filmom pa sem si želela posneti konvencionalno ljubezensko zgodbo. Prijatelj mi je povedal za res zanimivo, o dveh bratih, ki se dogaja v skupnosti Ajoreo. Ta zgodba se mi je zdela čudovita, obsedla me je in želela sem jo posneti. Nato sem se odpravila v skupnost, da bi se z njimi o tem pogovorila. Zanjo so vedeli, niso pa želeli, da bi jo posnela. Rekli so mi, da je zanje ljubezen nekaj drugega. Vprašala sem jih, kaj, in odgovorili so: Ljubezen je to, kar počnemo zdaj. Da smo skupaj, da se lahko pogovarjamo in si delimo besede. Potem sem jih, zgolj iz radovednosti, vprašala, kaj bi oni želeli, da bi posnela. Rekli so mi, da bi hoteli pripoved o tem, kako je biti daleč stran od svojega doma. Pomislila sem, da je to tisto, o čemer ves čas razmišljam: o izgnanstvu, o diaspori, o izgubi. In takrat sem začutila, da mi je ta film preprosto usojen. Potem sem začela delati skupaj z njimi in pustila sem, da me na ustvarjalni poti vodijo želje skupnosti.
Rotterdamski filmski festival bo na spletu za gledalce na Nizozemskem potekal še vse do nedelje, ko bo razglašen tudi zmagovalec občinstva.
Nagrada združenja kritikov FIPRESCI je šla v roke kitajskega režiserja Gaa Linyanga za prvenec z naslovom Ljubiti ponovno.
Že enainpetdeseti mednarodni rotterdamski filmski festival po vrsti je v sredo nagradil najboljše filmske izdelke po mnenju žirij, ki pa jih gledalci letos zaradi pandemije gledajo po spletu. Osrednji tekmovalni programski sklop filmov, ki tekmujejo za tigre, je zamišljen kot spodbuda inovativnemu in pustolovskemu duhu nadobudnih filmskih ustvarjalcev z vsega sveta, ki predstavljajo svoj prvi ali drugi celovečerni film. Svojega favorita je v tem sklopu izbirala tudi mednarodna kritiška žirija FIPRESCI, katere članica je bila slovenska kritičarka in urednica revije Ekran, Ana Šturm. Povprašali smo jo po vtisih.
Film Ljubiti ponovno je prejel tudi posebno nagrado velike žirije, drugo posebno nagrado pa je prejel film Morgane Dziurle-Petit, Eksces bo naša odrešitev. Ta je pravzaprav celovečerna različica kratkega filma z istim naslovom, ki smo ga pred leti že lahko videli na festivalu kratkega filma FeKK. Zdaj pa k zmagovalcu.
Eami v jeziku etnične skupine Ajoreo pomeni »gozd«, pa tudi »svet«. Staroselci Ajoreo-Totobiegosode ne razlikujejo med naravo in svetom, saj so drevesa, živali in rastline, ki jih že stoletja obkrožajo, vse, kar poznajo. Žal pa živijo na območju, kjer je krčenje gozdov najhitrejše na planetu. Paragvajska režiserka Paz Encina je prisluhnila pričevanjem staroselske skupnoste in na podlagi tega posnela sanjski, magično-realistični film o deklici po imenu Eami. Potem ko je njena vas uničena in njena skupnost razpade, Eami, ki pooseblja ptičjega boga, tava po deževnem gozdu, ki ji kmalu ne bo več dajal zavetja. Glavna žirija je film nagradila, saj kot so zapisali, filmska pripoved uspešno združuje vizualno, politično in poetično ter osvetljuje uničevanje staroselskih skupnosti po vsem svetu, zato pa ima moč, da gledalce predrami. Poslušajmo, kako je režiserka prišla do zamisli za film in zakaj bi lahko rekli, da je film pravzaprav skupnostni filmski izdelek.
To staroselsko skupnost sem poznala že od prej, saj sem se že pred kakšnimi petindvajsetimi leti pri njih ukvarjala z novinarskim projektom. Takrat sem jih spoznala in izvedela več o njih ter potem o njih pripravila manjši novinarski dokumentarni film. S tem filmom pa sem si želela posneti konvencionalno ljubezensko zgodbo. Prijatelj mi je povedal za res zanimivo, o dveh bratih, ki se dogaja v skupnosti Ajoreo. Ta zgodba se mi je zdela čudovita, obsedla me je in želela sem jo posneti. Nato sem se odpravila v skupnost, da bi se z njimi o tem pogovorila. Zanjo so vedeli, niso pa želeli, da bi jo posnela. Rekli so mi, da je zanje ljubezen nekaj drugega. Vprašala sem jih, kaj, in odgovorili so: Ljubezen je to, kar počnemo zdaj. Da smo skupaj, da se lahko pogovarjamo in si delimo besede. Potem sem jih, zgolj iz radovednosti, vprašala, kaj bi oni želeli, da bi posnela. Rekli so mi, da bi hoteli pripoved o tem, kako je biti daleč stran od svojega doma. Pomislila sem, da je to tisto, o čemer ves čas razmišljam: o izgnanstvu, o diaspori, o izgubi. In takrat sem začutila, da mi je ta film preprosto usojen. Potem sem začela delati skupaj z njimi in pustila sem, da me na ustvarjalni poti vodijo želje skupnosti.
Rotterdamski filmski festival bo na spletu za gledalce na Nizozemskem potekal še vse do nedelje, ko bo razglašen tudi zmagovalec občinstva.
Nevladne organizacije na področju kulture so z velikim pričakovanjem pa tudi strahom čakale na rezultate programskega razpisa, na podlagi katerega bi lahko gradile prihodnje štiriletno delo. Čeprav vsi rezultati še niso javno objavljeni, že odmeva odločitev Ministrstva za kulturo, ki zavodom in društvom, ki so se v preteklosti izkazali s svojim delom, ni dodelilo sredstev. Med njimi so tudi prejemniki osrednjih nagrad. Iz financiranja so med drugim izpadli Zavod Maska, Mesto žensk, Delak center, Gledališče Glej, Zavod Emanat in Nomad Dance Academy Slovenija. Čeprav je bil Zavod Maska s predstavo Gejm veliki zmagovalec Borštnikovega srečanja, to ni pripomoglo k temu, da bi mu Ministrstvo za kulturo odobrilo sredstva. Na Ministrstvu za kulturo so v pisnem odzivu zapisali, da je največje število financiranih programov enako kot v prejšnjem obdobju. Sredstva na področju uprizoritvenih umetnosti so v programskem razpisu povišali za dobrih 25 odstotkov, kar je 240 tisoč evrov. Vloge je ocenila strokovna komisija, minister pa da nima pravice posegati v njeno avtonomijo. Foto: Matej Povše
Gustava Gnamuša poznamo predvsem kot slikarja barve. Njegove žareče barvne ploskve nas lahko spomnijo na mojstra abstraktnega ekspresionizma Marka Rothka, ki pa je barvo razumel bolj mitološko. Kako Gnamuš razmišlja o barvi je eno od vprašanj, ki jih zastavlja razstava Lambda v ljubljanski galeriji Equrna, kjer je ob njegovih novejših delih na ogled tudi nekaj starejših, druži pa jih prav izrazita barva. Umetnostna zgodovinarka Nadja Gnamuš, umetnikova hči in kustosinja razstave, pojasnjuje, da slikarja barva zanima kot valovanje in to je skrito tudi v naslovu razstave. Grška črka lambda je namreč fizikalna oznaka za valovno dolžino. Pri postavljanju razstave jo je sicer zanimalo srečanje starejših in novejših del, zato je tudi v pogovoru najprej pojasnila, kako se je Gnamušev odnos do barve spreminjal skozi čas.
Vsebine Programa Ars
1. januarja se je končalo polletno predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije. Minister za kulturo Vasko Simoniti je ta teden predstavil osrednje dosežke predsedovanja na področju kulture. Izpostavil je sklepe o visokokakovostni arhitekturi in pobudi Novi evropski bauhaus ter zaščiti raznovrstnosti evropskih avdiovizualnih in medijskih vsebin.
Vsebine Programa Ars
Povabilo na koncert je tematsko uglašeno s Petkovim koncertnim večerom, občinstvo povabi k poslušanju s skladbami, ki se glasbeno navezujejo na koncertni večer.
Ali bo v prihodnjem obdobju z izzvenevanjem pandemije občinstvo ponovno odkrivalo čare izkustveno bogatejše kinoprojekcije?
Sinoči se je v oddaji Odprta knjiga iztekel zadnji, 52. del biografskega romana o igralcu Radku Poliču Rac bere Raca, vendar ne bomo čakali na novo leto, pač pa se takoj začenja nova Odprta knjiga, in sicer Deseti brat Josipa Jurčiča. Ob tem je pri ZKP RTV Slovenija izšla tudi zvočna knjiga, režiral jo je Alen Jelen, besedilo interpretira igralec SNG Nova Gorica Iztok Mlakar.
Tik pred iztekom skoraj osemmesecˇnega obdobja razglasˇene epidemije covida-19 v sredini junija letos so v Kreativnem centru Poligon izvedli že tretje merjenje, kako epidemija vpliva na zˇivljenje in delo slovenskih kulturno-kreativnih delavcev. V vzorec so zajeli 1.517 delavcev in v raziskavo vkljucˇili vse profile, ne glede na pravni status. Dlje časa traja epidemija, hujše so posledice.
Pesmi Mačka Murija in muce Mace so se do danes preoblikovale v radijske igre, TV-muzikale, kasete, zgoščenke in LP-plošče. V novem tisočletju je glasba Mačka Murija in muce Mace prestopila tudi jezikovne meje, tako ju v nemškem prevodu poznajo kot Kater Muri & Kätzchen Matzi v angleškem pa Mury the Cat & Matzie-Catsie. V muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani je na ogled fotografsko-dokumentarna razstava Maček Muri in muca Maca, ki je namenjena tako otrokom, starejšim od treh let, kot tudi odraslim.
Pred mikrofon smo povabili avtorja izvirne glasbe k filmu Erotikon, Andreja Goričarja.
Vsebine Programa Ars
Iz evangeličanske cerkve v Gornjih Slavečih na Goričkem na božični praznik neposredno prenašamo slovesno bogoslužje, pri katerem sodelujejo tamkajšnji verniki. Vodi ga evangeličanska duhovnica Simona Prosič Filip, za glasbeni del bogoslužja pa skrbijo kantor Marcel Sapač, organistka Zoja Kreft ter flavtistka Zoja Hanc.
Iz koprske stolnice Marijinega vnebovzetja smo neposredno prenašali božično polnočnico, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Somaševanje vodi koprski škof Jurij Bizjak. Poje stolni zbor Štefan Kovač pod vodstvom Mirana Bordona. Na orgle ga spremlja organist Mirko Butkovič.
Neveljaven email naslov