Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Največ nominacij, kar 12, je prejel vestern Moč psa o življenju samskih bratov, ki v dvajsetih letih prejšnjega stoletja v Montani vodita premožen družinski ranč
Kateri film se podaja v bitko za oskarje z največ nominacijami? Ameriška filmska akademija je v torek razglasila nominirance za zlate kipce. Največ nominacij, kar 12, je prejel vestern Moč psa o življenju samskih bratov, ki v dvajsetih letih prejšnjega stoletja v Montani vodita premožen družinski ranč. V zadnjih letih sta več nominacij prejela le filma Dežela La La in Oblika vode.
Jane Campion, ki je pred 18 leti prejela oskarja za režijo Klavirja, utegne postati prva režiserka z dvema oskarjema. Tudi v edini kategoriji, v kateri ženske še niso slavile, se utegne zgoditi mejnik, saj je nominacijo za najboljšo fotografijo prejela avstralska direktorica fotografije Ari Wegner.
Moč psa je skupaj prejel ducat nominacij: za najboljšo izvirno glasbo Jonnyja Greenwooda, za najboljši prirejen scenarij, za zvok, montažo, scenografijo, fotografijo, režijo, ter kar štiri igralske nominacije: za glavno vlogo Benedicta Cumberbatcha in za stranske vloge Kirsten Dunst, Jesseja Plemonsa in Kodija Smit-McPheeya, ter nominacijo v najpomembnejši kategoriji za najboljši film.
Z devetimi nominacijami sledi znanstvenofantastični spektakel Dune: peščeni planet režiserja Denisa Villeneuvea.
Poseben rekord je zabeležil Steven Spielberg: njegov muzikal Zgodba z Zahodne strani je prejel sedem nominacij (tudi za režijo) in je njegov 11-ti film, ki ga je produciral in je nominiran za najboljši film.
Prav tako sedem nominacij, tudi za najboljši film in režijo, si je izborila črno-bela drama Belfast, ki jo je navdahnilo odraščanje scenarista in režiserja Kennetha Branagha.
Za najboljši mednarodni film so med drugim nominirani Božja roka italijanskega režiserja Paola Sorrentina, Drive My Car (Vozi moj avto) japonskega režiserja Ryusukeja Hamaguchija, Najbolj grozen človek na svetu norveškega režiserja Joachima Trierja. Film danskega režiserja Jonasa Poherja Rasmussena Flee oziroma Beg je poleg nominacije za najboljši mednarodni film nominiran še v kategorijah animiranega in dokumentarnega celovečerca, saj gre za animirani dokumentarec.
Kateri film bo unovčil največ nominacij, bomo izvedeli na podelitvi 27. marca v dvorani Dolby v Los Angelesu.
Največ nominacij, kar 12, je prejel vestern Moč psa o življenju samskih bratov, ki v dvajsetih letih prejšnjega stoletja v Montani vodita premožen družinski ranč
Kateri film se podaja v bitko za oskarje z največ nominacijami? Ameriška filmska akademija je v torek razglasila nominirance za zlate kipce. Največ nominacij, kar 12, je prejel vestern Moč psa o življenju samskih bratov, ki v dvajsetih letih prejšnjega stoletja v Montani vodita premožen družinski ranč. V zadnjih letih sta več nominacij prejela le filma Dežela La La in Oblika vode.
Jane Campion, ki je pred 18 leti prejela oskarja za režijo Klavirja, utegne postati prva režiserka z dvema oskarjema. Tudi v edini kategoriji, v kateri ženske še niso slavile, se utegne zgoditi mejnik, saj je nominacijo za najboljšo fotografijo prejela avstralska direktorica fotografije Ari Wegner.
Moč psa je skupaj prejel ducat nominacij: za najboljšo izvirno glasbo Jonnyja Greenwooda, za najboljši prirejen scenarij, za zvok, montažo, scenografijo, fotografijo, režijo, ter kar štiri igralske nominacije: za glavno vlogo Benedicta Cumberbatcha in za stranske vloge Kirsten Dunst, Jesseja Plemonsa in Kodija Smit-McPheeya, ter nominacijo v najpomembnejši kategoriji za najboljši film.
Z devetimi nominacijami sledi znanstvenofantastični spektakel Dune: peščeni planet režiserja Denisa Villeneuvea.
Poseben rekord je zabeležil Steven Spielberg: njegov muzikal Zgodba z Zahodne strani je prejel sedem nominacij (tudi za režijo) in je njegov 11-ti film, ki ga je produciral in je nominiran za najboljši film.
Prav tako sedem nominacij, tudi za najboljši film in režijo, si je izborila črno-bela drama Belfast, ki jo je navdahnilo odraščanje scenarista in režiserja Kennetha Branagha.
Za najboljši mednarodni film so med drugim nominirani Božja roka italijanskega režiserja Paola Sorrentina, Drive My Car (Vozi moj avto) japonskega režiserja Ryusukeja Hamaguchija, Najbolj grozen človek na svetu norveškega režiserja Joachima Trierja. Film danskega režiserja Jonasa Poherja Rasmussena Flee oziroma Beg je poleg nominacije za najboljši mednarodni film nominiran še v kategorijah animiranega in dokumentarnega celovečerca, saj gre za animirani dokumentarec.
Kateri film bo unovčil največ nominacij, bomo izvedeli na podelitvi 27. marca v dvorani Dolby v Los Angelesu.
Mlada slikarka in konceptualna umetnica Iris Pokovec ter fotograf in kostumograf Claudi Sovre nista še nikoli sodelovala in se osebno ne poznata, pa vendar ju je Žiga Bratoš povabil k skupnemu pogovoru. Sprejela sta izziv. Čeprav so njuni pristopi precej različni, sta oba igriva in tudi poglobljena ustvarjalca. Segata v skupni bazen blišča popularne kulture in potrošništva, ki ga hkrati prevprašujeta. Vsaj nekaj je v njunih delih filozofije pop arta. O tem, kakšne razmisleke tako nenavadno srečanje prinese, več v oddaji, ki je četrta in zadnja v poletnem ciklu Dvogovori umetnic/umetnikov. Tega je zasnovala Petra Tanko. Na fotografijah Iris Pokovec in Claudi Sovre, osebni arhiv
Vsebine Programa Ars
V tretji oddaji cikla Dvogovori umetnic/umetnikov, ki ga je zasnovala Petra Tanko, sta gosta Boštjan Videmšek, novinar in pisatelj, ter fotoreporter Matjaž Krivic. Z njima smo se pogovarjali o skupnem zasledovanju novinarskih zgodb sedanjosti in motivaciji. V tem trenutku najbolj odmeva zgodba iz Kenije o zadnjih dveh severnih belih nosoroginjah in reševanju funkcionalno že izumrle vrste, ki sta jo soustvarila z Majo Prijatelj Videmšek. Boštjan Videmšek in Matjaž Krivic sta s knjigo Plan B: Pionirji boja s podnebno krizo in prihodnost mobilnosti ubrala k podnebni in okoljski tematiki povsem svež pristop. Videmškove članke sicer objavljajo največji svetovni časopisi, revije in spletni portali. Je avtor šestih knjig: Vojna terorja (v angleščini izšla pod naslovom 21st Century Conflicts), Upor: Arabska pomlad in evropska jesen, Ultrablues (soavtor skupaj s Samom Rugljem in Žigo X. Gombačem), Na begu (v nemščini izšla pod naslovom Auf der Flucht), Dispatches from the Frontlines of Humanity (Cambridge Scholars Publishing) in Plan B: Pionirji boja s podnebno krizo in prihodnost mobilnosti (UMco), ki je bila lani izbrana za slovensko knjigo leta, v angleščini pa je izšla pod naslovom Plan B: How Not to Lose Hope in the Times of Climate Crisis. Videmšek je prejemnik številnih domačin in tujih novinarskih nagrad. Je tudi avtor dveh gledaliških iger – Rokova modrina (o pokojnem smučarju Roku Petroviču, svojemu vzorniku) in Lau(f) Story o češkem maratoncu in disidentu Emilu Zatopku. Matjaž Krivic je večkrat nagrajeni dokumentarni fotograf, ki dolgoročno spremlja zgodbe ljudi in krajev. Že 25 let v svojem intenzivnem, osebnem in estetsko prepričljivem slogu beleži obličje zemlje in upodablja revnejše dele sveta, ki jih zaznamujejo tradicija, družbeni nemiri in močna navzočnost religije. V zadnjih letih se je usmeril v okoljska vprašanja in se s svojim delom zavzema za bolj zeleno prihodnost. Njegovo delo in multimedijski projekti so bili na ogled v številnih galerijah, muzejih, razstaviščih na prostem v Sloveniji in po svetu ter na mednarodnih fotografskih festivalih, kot so La Gacilly Photo, Les Rencontres d’Arles in Visa pour l’image. Njegove fotografije objavljajo nacionalni in najrazličnejši mednarodni mediji, kot so Wired, Geo, Stern, Spiegel, Le Figaro, Le Monde, Newsweek, GQ, Internationale, D - La Repubblica, Wall Street Journal, Forbes in številni drugi. V četrti, zadnji oddaji poletnega cikla Dvogovori umetnic/umetnikov, bosta gosta slikarka in konceptualna umetnica Iris Pokovec ter fotograf in kostumograf Claudi Sovre. Gostil ju bo Žiga Bratoš.
S koncertom v tamkajšnji cerkvi sv. Petra se začenja 39. Festival Radovljica, ki bo do 22. avgusta ponudil deset raznolikih koncertnih večerov. Današnjemu odprtju festivala z ansamblom Sonatore de la Gioiosa Marca boste lahko prisluhnili tudi v neposrednem prenosu na našem tretjem programu. Festival Radovljica vsako leto ponudi pester spored, ki se sicer osredinja okoli takoimenovane stare glasbe, hkrati pa te okvire tudi venomer presega, predvsem s programi, ki so tako ali drugače vezani na slovenski prostor. Letos sta taka koncerta dva: torkov večer bo namenjen instrumentalnim skladbam, ki jih je nekoč hranila ljubljanska stolnica, prvič po njihovih izvirnih izvedbah na začetku 19. stoletja pa bomo v četrtek 19. avgusta lahko slišali samospeve ter klavirsko glasbo, ki jo je napisal baron Eduard de Lannoy, in je verjetno zvenela tudi ob aristokratskih druženjih na dvorcu Viltuš pri Mariboru. Omenimo še koncert, ki se bo tradicionalno preselil v cerkev z izjemnimi orglami v Velesovem, kjer bo Bart Jacobs z orkestrom rekonstruiral glasbo, ki jo je kot solist z orkestrsko spremljavo nekoč igral sam Johann Sebastian Bach, pa večer glasbe Johna Dowlanda, s katero se je z večkrat nagrajeno lansko debitantsko solistično ploščo proslavil slovenski lutnjar Bor Zuljan in jo bo prvič v Sloveniji predstavil prihodnji petek.
Neveljaven email naslov