Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ustvarjalci so se navdihovali pri motivih iz novele Marguerite Duras in pravljice Oscarja Wilda
Avtorski projekt Bolezen duše, ki je nastal po motivih novele Bolezen smrt Marguerite Duras in pravljice Ribič in njegova duša Oscarja Wilda, povezuje ljubezenska tematika. Ta je omejena na goli odnos med moškim in žensko, je povedala soavtorica priredbe Ana Kržišnik Blažica. Ves čas smo se ukvarjali z nezmožnostjo ljubiti. To je prevedeno v neki jezik, z odsotnostjo duše, z odrezanostjo duše, torej z nepovezanostjo dveh delov − moškega in ženskega dela v nas, tako na ravni posameznika kot na ravni para in na ravni družbe. Menimo, če sta ta dva pola nezdružena oz. je eden od njiju ranjen, ne moremo v celoti ljubiti sebe oziroma drugega.
Kaj se zgodi, če se poruši ravnovesje med ženskim in moškim polom? Nepovezanost z ženskim principom se odraža tudi na družbenem nivoju, to je na patriarhalnih vzorcih, ki jih naša civilizacija zasleduje in posledično po teh vzorcih deluje, kar pomeni, da zanemarjeno ženski princip. Kar je škoda za oba spola in za celotno civilizacijo, ne samo za žensko.
Režiserka in soavtorica priredbe Yulia Roschina meni, da sta oba pola prisotna v vsakem človeku, paru ali celotnem vesolju, zato zapostavljenost enega predstavlja odrezanost od duše oziroma njeno odsotnost. Ali bo predstava našla zdravilo za bolezen duše? Jaz bi rekla, da se bomo povezali s svojo dušo, da ta predstava − to sem si jaz želela − ne bo govorila o problemu, ampak dejansko problem razrešuje skozi uprizoritev. Upam na to! K temu bodo pripomogli tudi številni gledališki elementi, ki jih je režiserka uporabila v predstavi.
Mislim, da so vsa gledališka sredstva, ki smo jih uporabili za zgodbo- glasba, telo igralcev, njun govor, čustva, sama zgodba, luč…vsi ti elementi, se morajo zliti v celoto, da pride do gledalca sporočilo na vseh nivojih. Da se te dotakne nam mentalnem, čustvenem in duhovnem nivoju.
V predstavi z živo godalno glasbo bo ona Helena Peršuh, on pa Gorazd Jakomini.
Ustvarjalci so se navdihovali pri motivih iz novele Marguerite Duras in pravljice Oscarja Wilda
Avtorski projekt Bolezen duše, ki je nastal po motivih novele Bolezen smrt Marguerite Duras in pravljice Ribič in njegova duša Oscarja Wilda, povezuje ljubezenska tematika. Ta je omejena na goli odnos med moškim in žensko, je povedala soavtorica priredbe Ana Kržišnik Blažica. Ves čas smo se ukvarjali z nezmožnostjo ljubiti. To je prevedeno v neki jezik, z odsotnostjo duše, z odrezanostjo duše, torej z nepovezanostjo dveh delov − moškega in ženskega dela v nas, tako na ravni posameznika kot na ravni para in na ravni družbe. Menimo, če sta ta dva pola nezdružena oz. je eden od njiju ranjen, ne moremo v celoti ljubiti sebe oziroma drugega.
Kaj se zgodi, če se poruši ravnovesje med ženskim in moškim polom? Nepovezanost z ženskim principom se odraža tudi na družbenem nivoju, to je na patriarhalnih vzorcih, ki jih naša civilizacija zasleduje in posledično po teh vzorcih deluje, kar pomeni, da zanemarjeno ženski princip. Kar je škoda za oba spola in za celotno civilizacijo, ne samo za žensko.
Režiserka in soavtorica priredbe Yulia Roschina meni, da sta oba pola prisotna v vsakem človeku, paru ali celotnem vesolju, zato zapostavljenost enega predstavlja odrezanost od duše oziroma njeno odsotnost. Ali bo predstava našla zdravilo za bolezen duše? Jaz bi rekla, da se bomo povezali s svojo dušo, da ta predstava − to sem si jaz želela − ne bo govorila o problemu, ampak dejansko problem razrešuje skozi uprizoritev. Upam na to! K temu bodo pripomogli tudi številni gledališki elementi, ki jih je režiserka uporabila v predstavi.
Mislim, da so vsa gledališka sredstva, ki smo jih uporabili za zgodbo- glasba, telo igralcev, njun govor, čustva, sama zgodba, luč…vsi ti elementi, se morajo zliti v celoto, da pride do gledalca sporočilo na vseh nivojih. Da se te dotakne nam mentalnem, čustvenem in duhovnem nivoju.
V predstavi z živo godalno glasbo bo ona Helena Peršuh, on pa Gorazd Jakomini.
V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani je na ogled razstava Svet znotraj, oblikovanje modernih interierjev, od 1930 do danes. Svet znotraj prvič v večjem obsegu pri nas obravnava interier kot predmet sistematičnega raziskovanja in ovrednotenja. Pri tem ga ne omejuje na opremljanje prostora, ampak interier vzpostavlja kot sestavni del arhitekture in družbe.
V ljubljanskem Kinodvoru bo nocoj slovenska premiera kratkega filma Sestre, ki je v začetku leta dobil glavno nagrado na največjem festivalu kratkega filma na svetu v Clermont-Ferrandu. Posnela ga je Katarina Rešek – Kukla, ki jo poznamo tudi kot glasbenico in režiserko videospotov. Svojo prepoznavno estetiko, pri kateri je v ospredju telesnost, je uspešno prenesla tudi v svoj kratki film; v Sestrah, zgodbi o treh prijateljicah, ki se s patriarhalnim okoljem blokovskega naselja spopadajo tako, da trenirajo borilne veščine in se oblačijo v ohlapna oblačila, zaveznico pa najdejo v transspolni ženski iz sosednjega bloka. V filmu nastopajo Sarah Al Saleh, Mina Milovanović in Mia Skrbinac.
Ob 30. obletnici samostojne države in odhoda zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade so v Muzeju novejše zgodovine Celje na ogled postavili občasno razstavo s pomenljivim naslovom Služimo narodu. Obiskovalci naborniški sistem nekdanje socialistične Jugoslavije spoznavajo skozi osebne zgodb ljudi, ki so od leta 1957 pa do 1991 služili v JLA. Na razstavi so predstavljene vojaške izkušnje tudi direktorja muzeja Toneta Kregarja.
Neveljaven email naslov