Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Odbor za kulturo DZ o ukrepih pri samozaposlenih med epidemijo
Ministrstvo za kulturo na eni strani, opozicija s predstavniki civilnih društev na drugi. Tako bi lahko opisali sejo Odbora za kulturo v državnem zboru o ukrepih na področju samozaposlenih v kulturi med epidemijo. Medtem ko ministrstvo poudarja, da je vlada izdatno podprla kulturo in samozaposlene, je bilo z druge strani slišati opozorila o prizadetosti in popolnem nerazumevanju sektorja.
Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc je omenila visoka sredstva, ki so jih namenili celotnemu področju kulture med epidemijo. V primeri z Avstrijo, Nemčijo in Hrvaško je plačilo prispevkov za socialno varnost samozaposlenih pri nas na veliko višji ravni, za kulturo pa Slovenija namenja 0,6 odstotka BDP na prebivalca - to je precej nad evropskim povprečjem, ki je 0,4 odstotka.
Pa vendar njene besede niso naletele na navdušenje. Ravno nasprotno, nad njeno razlago so bili nekateri opazno razočarani. Dejstva s terena naj bi kazala, da ukrepi ministrstva ne delujejo.
Odbor za kulturo DZ o ukrepih pri samozaposlenih med epidemijo
Ministrstvo za kulturo na eni strani, opozicija s predstavniki civilnih društev na drugi. Tako bi lahko opisali sejo Odbora za kulturo v državnem zboru o ukrepih na področju samozaposlenih v kulturi med epidemijo. Medtem ko ministrstvo poudarja, da je vlada izdatno podprla kulturo in samozaposlene, je bilo z druge strani slišati opozorila o prizadetosti in popolnem nerazumevanju sektorja.
Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc je omenila visoka sredstva, ki so jih namenili celotnemu področju kulture med epidemijo. V primeri z Avstrijo, Nemčijo in Hrvaško je plačilo prispevkov za socialno varnost samozaposlenih pri nas na veliko višji ravni, za kulturo pa Slovenija namenja 0,6 odstotka BDP na prebivalca - to je precej nad evropskim povprečjem, ki je 0,4 odstotka.
Pa vendar njene besede niso naletele na navdušenje. Ravno nasprotno, nad njeno razlago so bili nekateri opazno razočarani. Dejstva s terena naj bi kazala, da ukrepi ministrstva ne delujejo.
Pobudniki in podpisniki javnega pisma, v katerem so pred nekaj dnevi opozorili na problematične poteze Ministrstva za kulturo, so v javnem spletnem srečanju opozorili na: težave samozaposlenih v kulturi, neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti do slovenskega filma, izselitev iz Metelkove ulice 6 v Ljubljani, spreminjanje pravilnika o strokovnih komisijah ministrstva za kulturo, neustrezno menjavanje vodstev ključnih nacionalnih ustanov na področju kulture in smiselnost potrebe po ustanovitvi Muzeja osamosvojitve Slovenije. Blaž Mazi.
Tudi simfonični orkestri del svojega ustvarjanja v letošnjem letu zaradi novih in novih odpovedi prireditev selijo v virtualne koncertne dvorane. Radijski orkestri imajo tu prednost, saj tudi sicer velik del svojega dela opravijo v studiu – člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija bodo namesto tretjega večera svojega koncertnega cikla Kromatika nocoj ob 20h zaigrali v Studiu 26 našega radia ter v neposrednem prenosu in v spletnem video prenosu.
Vsebine Programa Ars
Nekrolog: ob smrti pianista in glasbenega pedagoga Andreja Jarca.
V času razsvetljenstva ni bila razvita zgolj obsežna in živahna korespondenca s pismi. Razsvetljenski znanstveniki po vsem svetu so si namreč nadeli ime »Republika pisem«. No, in ta republika je imela tudi nekakšen predhodnik svetovnega spleta v obliki slovarjev, v katerih je bilo že mogoče najti navzkrižno sklicevanje na geselske članke. Slovarji so bili v 18. stoletju tako priljubljeni, da so obstajali celo Slovarji slovarjev. Po zapletenih ovinkih zgodovine se je lotil pisanja slovarja tudi francoski mislec Voltaire, ki pa je Filozofski slovar zasnoval kot pravi pravcati politični program in kritiko takratne francoske družbe. foto: Pixabay/korpiri
Švedska okoljska aktivistka Greta Thunberg je lahko vse, kar ji mediji, kritiki in oboževalci pripisujejo, da je. Dokumentarni film Greta med prvimi (precej brez zadržkov) razkriva intimno življenje najstnice, ki je motivirala mlade po svetu, da se priključijo prizadevanjem za boljšo prihodnost. Enega najbolj pričakovanih filmov 31. Ljubljanskega filmskega festivala si lahko ogledate kjerkoli in kadarkoli na spletni strani festivala. foto: Pixabay/TieGuanYin
Neveljaven email naslov