Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O družini judovskega trgovca iz Murske Sobote, ki v 30. letih 20. stoletja še ne ve, da jih čaka deportacija v Auschwitz, in o zgodbah posameznikov, ki so v svoji samoti prepuščeni lastnim prisluhom zunanjega sveta
Novomeška založba Goga je te dni predstavila sveženj leposlovnih novosti. O avtobiografskih esejih Gorana Vojnovića Zbiralec strahov smo že govorili, med slovenskimi novostmi pa sta še roman Dušana Šarotarja Zvezdna karta in zbirka zgodb Mojce Kumerdej Gluha soba.
Pisatelj in pesnik Dušan Šarotar je že v romanu Biljard v Dobrayu prikazal Mursko Soboto ob koncu druge svetovne vojne in prek lika svojega starega očeta trgovca Franza Schwartza, ki se je edini iz svoje družine vrnil iz Auschwitza, opozoril na usodo prekmurskih Judov. V romanu Zvezdna karta nadaljuje raziskovanje dedove zgodbe in sega še dobro desetletje dlje v preteklost.
Mojca Kumerdej z naslovom zbirke osmih zgodb Gluha soba nakazuje na prostor, ki ne prepušča nobenih zvokov od zunaj, ampak slišiš le svoj srčni utrip. Na človekovo notranjost torej. Pisateljičina domišljija je skoraj neomejena, zgodbe zelo raznovrstne, posamezniki v njih pa v svoji samoti, osamljenosti prepuščeni svojim prisluhom zunanjega sveta.
O družini judovskega trgovca iz Murske Sobote, ki v 30. letih 20. stoletja še ne ve, da jih čaka deportacija v Auschwitz, in o zgodbah posameznikov, ki so v svoji samoti prepuščeni lastnim prisluhom zunanjega sveta
Novomeška založba Goga je te dni predstavila sveženj leposlovnih novosti. O avtobiografskih esejih Gorana Vojnovića Zbiralec strahov smo že govorili, med slovenskimi novostmi pa sta še roman Dušana Šarotarja Zvezdna karta in zbirka zgodb Mojce Kumerdej Gluha soba.
Pisatelj in pesnik Dušan Šarotar je že v romanu Biljard v Dobrayu prikazal Mursko Soboto ob koncu druge svetovne vojne in prek lika svojega starega očeta trgovca Franza Schwartza, ki se je edini iz svoje družine vrnil iz Auschwitza, opozoril na usodo prekmurskih Judov. V romanu Zvezdna karta nadaljuje raziskovanje dedove zgodbe in sega še dobro desetletje dlje v preteklost.
Mojca Kumerdej z naslovom zbirke osmih zgodb Gluha soba nakazuje na prostor, ki ne prepušča nobenih zvokov od zunaj, ampak slišiš le svoj srčni utrip. Na človekovo notranjost torej. Pisateljičina domišljija je skoraj neomejena, zgodbe zelo raznovrstne, posamezniki v njih pa v svoji samoti, osamljenosti prepuščeni svojim prisluhom zunanjega sveta.
Tudi to sobotno jutro bodo naše druženje krojili z glasbo povezani spomini. V studiu se nam je pridružil Bogdan Lorber, specialist nevrolog, vodja dejavnosti za epilepsijo odraslih na ljubljanski Nevrološki kliniki, zdravnik, katerega družica je že vse od malih nog glasba. In violina. Na fotografiji: Bogdan Lorber, specialist nevrolog
Aktiv delavcev in delavk v kulturi je na četrti akciji za kulturo pripravil teater. Oder je bilo ministrstvo za kulturo, protestniki pa občinstvo. S seboj so prinesli stole, se posedli pred ministrstvo in vanj zrli 15 minut s pričakovanjem, ali se bo kaj zgodilo, ali bo kdo prišel iz ministrstva in z njimi vzpostavil dialog, ki ga ni bilo. Državno sekretarko Igancijo Fridl Jarc smo za oddajo Kulturna panorama vprašali, ali bodo povabili protestnike k pogovorom.
Na 19. Lirikonfestu v Velenju so podelili festivalske nagrade in priznanja. Nagrado velenjico - čašo nesmrtnosti 2020 je prejela pesnica Lidija Dimkovska, mednarodno Pretnarjevo nagrado pa literarni zgodovinar Miran Hladnik.
Dr. Zvonka Zupanič Slavec je v izjemni monografiji Ars medici zapisala: »Poglejmo k starim Grkom in njihovemu pojmovanju medicine. Apolon je bil bog glasbe, zlasti igranja na liro in hkrati zaščitnik medicine. Njegova polsestra Atena je kot Atena-Higieia skrbela za zdravje in hkrati navdihovala umetnike. Apolon in Atena sta torej v sebi združevala medicino in umetnost v najširšem pomenu besede.« Več o glasbi v življenju zdravnikov in zdravniškem orkestru Camerata medica nam bo povedal kirurg, prof. dr. Pavle Košorok. Na fotografiji: prof. dr. Pavle Košorok
»Kvartet je mrtev, živel orkester!« In zrastel je orkester. Zdravnikov, drugih zdravstvenih delavcev, študentov medicine, somišljenikov. Naša gostja je bila dr. Mojce Demšar. Njena violina tke glasbo orkestra od prvih let pa vse do danes. Na fotografiji: dr. Mojca Demšar
»Kvartet je mrtev, živel orkester!« In zrastel je orkester. Zdravnikov, drugih zdravstvenih delavcev, študentov medicine, somišljenikov. Orkester je in še vedno igra po vsej Sloveniji, redno nastopa na strokovnih sestankih in drugih zdravniških prireditvah ter seveda za bolnike v Kliničnem centru v Ljubljani. Obogati tudi marsikatero svečanost ljubljanske Medicinske fakultete in se vsako leto predstavi občinstvu s premiernim celovečernim koncertom. O prvih korakih orkestra pripoveduje dr. Bogdan Lorber, vodja dejavnosti za epilepsijo odraslih na ljubljanski nevrološki kliniki. Na fotografiji: dr. Bogdan Lorber (osebni arhiv)
Neveljaven email naslov