Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Med drugim tudi prejemnik Prešernove nagrade je k razvoju slovenske umetnosti po besedah dr. Tomaža Brejca prispeval doslej najvidnejšo in najuspešnejšo sintezo modernizma in postmodernizma
Emerika Bernarda je navdihovala Istra. Njegov bogati opus zaznamujejo različne motivike in pristopi, najpomembnejše pa je ozaveščanje slikarskega nosilca. Elementi, ki prebijajo rob formata, likovno polje širijo v okolico. Zgodnji kolaži in asemblaži, slike kot objekti, spominjajo na novi realizem, pozneje se je kolaž zvezal z motivi krajine. V njih odsevata barvitost gotskih fresk in življenje v odročnih vaseh. Po besedah dr. Miklavža Komelja so ga ves čas zanimala srečanja med grobo materialnostjo in popolno domišljijo. V 80. je razstavljal na Beneškem bienalu in za ta dela prejel Nagrado Prešernovega sklada, bil je med soustanovitelji galerije Equrna. Sklenemo lahko, da so dinamične napetosti in sprostitve v slikah Emerika Bernarda, tudi umetnostnega filozofa in esejista, zrcalo človekove izkušnje sobivanja – s seboj in z naravo. O sobivanju s soprogo, slikarko Mileno Usenik, pa je pred nekaj leti pričala njuna velika skupna razstava na Ljubljanskem gradu.
Med drugim tudi prejemnik Prešernove nagrade je k razvoju slovenske umetnosti po besedah dr. Tomaža Brejca prispeval doslej najvidnejšo in najuspešnejšo sintezo modernizma in postmodernizma
Emerika Bernarda je navdihovala Istra. Njegov bogati opus zaznamujejo različne motivike in pristopi, najpomembnejše pa je ozaveščanje slikarskega nosilca. Elementi, ki prebijajo rob formata, likovno polje širijo v okolico. Zgodnji kolaži in asemblaži, slike kot objekti, spominjajo na novi realizem, pozneje se je kolaž zvezal z motivi krajine. V njih odsevata barvitost gotskih fresk in življenje v odročnih vaseh. Po besedah dr. Miklavža Komelja so ga ves čas zanimala srečanja med grobo materialnostjo in popolno domišljijo. V 80. je razstavljal na Beneškem bienalu in za ta dela prejel Nagrado Prešernovega sklada, bil je med soustanovitelji galerije Equrna. Sklenemo lahko, da so dinamične napetosti in sprostitve v slikah Emerika Bernarda, tudi umetnostnega filozofa in esejista, zrcalo človekove izkušnje sobivanja – s seboj in z naravo. O sobivanju s soprogo, slikarko Mileno Usenik, pa je pred nekaj leti pričala njuna velika skupna razstava na Ljubljanskem gradu.
Katere vsebine Programa Ars so vam najljubše, česa nikoli ne zamudite in kaj bi spremenili? Pišite nam na ars@rtvslo.si, vaša mnenja in pobude bomo predstavili v oddaji Ars Humana v ponedeljek 26. julija ob 14.05.
Slavnostno odprtje festivala Europa cantat 2021 bo pogled v 6-dnevno festivalsko dogajanje: eksplozija raznolikih glasbenih slogov in glasbenikov iz vse Evrope, ki bodo v prihodnjih dneh poskrbeli za prešerno petje in zborovsko izobraževanje v najširšem pomenu besede. Izvajalci, ki so se odzvali povabilu prireditelja, Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, nas bodo s svojimi lastnimi – novimi deli popeljali v zakladnico slovenskega ljudskega izročila in mu dodali pridih dežele, iz katere izvirajo. Slovenski skladatelji in aranžerji pa bodo “slovenski melos” še poglobili s svojimi pred kratkim nastalimi stvaritvami. Slovesno odprtje festivala Europa cantat bo povezoval Boštjan Romih, režiser prireditve je Matej Filipčič, »stalnica« na odru pa bo Mešani zbor sv. Nikolaja iz Litije.
V posebej zasnovani jutranji informativni oddaji, »zborovskih poročilih«, bomo takoj po Drugi jutranji kroniki razgrnili festivalske dogodke dneva: skoznje nas bosta popeljala posebna gostja: Mihela Jagodic, programska voditeljica festivala Europa cantat v Ljubljani in Jean-Claude Wilkens, predsednik glasbene komisije Zveze Europa cantat. Izvedeli boste, v katerih glasbenih ateljejih se boste lahko izobraževali, katere slovenske pojoče družine bodo nastopile na poznem popoldanskem koncertu in kakšen »pevski ognjemet« se nam obeta na večernem slavnostnem odprtju festivala.
Na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik, ki deluje v okviru Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, se danes zaključuje že 57. seminar slovenskega jezika, literature in kulture z naslovno temo Ustvarjalke v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Seminar je zaradi okoliščin potekal virtualno, a epidemija ni okrnila obiska. Na prireditvi se je zbralo kar 89 udeležencev iz 24 držav. Blaž Mazi
Odlomek iz kratke zgodbe Samorog, ki jo je napisal Vladimir P. Štefanec. Predvaja se pri preglednem članku Kako zveni književnost 18.7.-24.7.2021.
Predsednik republike Borut Pahor je v sredo podelil odlikovanja za zasluge. Za dragocen literarni opus, ki ga je povečini ustvaril med slovenskimi izseljenci v Argentini, je prejel Zorko Simčič srebrni red za zasluge. Za neprecenljiv kiparski opus je Mirsad Begić prejel red za zasluge. Za pomemben glas o domovini, ki ga je dala Slovencem v Avstraliji, je prejela Stanislava Gregorič medaljo za zasluge.
Pogovor, ki ga je z dirigentom Charlesom Dutoitom pripavila Katarina Radaljac.
Dobrodošli v družbi festivala Europa cantat na Arsu! V naši in festivalski družbi boste lahko uživali od slavnostnega odprtja, 17. julija pa vse do sklepa, 22. julija: na velíkem zborovskem dogodku s predvsem izobraževalno in koncertno noto v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov