Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Roman o življenju v povojnem Mariboru, ki po avtorjevih besedah skuša biti mnogo več, prinaša sporočilo upanja, da vse kar ljudje počnemo na tem svetu in kako živimo, vendarle ni zaman.
V Mariboru je bila prva javna predstavitev najnovejšega, že 12-ega romana pisatelja Draga Jančarja z naslovom »Ob nastanku sveta«. Odločitev, da bo premierna predstavitev prav v Mariboru, je bila samoumevna, so povedali v založbi Beletrina. Pisatelj je namreč tudi to literarno pripoved postavil v svoje rojstno mesto.
V mednarodnem prostoru uveljavljeni pisatelj Drago Jančar je Maribor in zgodbe njegovih prebivalcev že četrtič umestil v svoj roman in mestu tako postavil veličasten spomenik, je zbranim v Kazinski dvorani mariborskega gledališča povedal urednik založbe Beletrina Mitja Čander. Jančar, z njim se je pogovarjala Zora Jurič, je povedal, da roman opisuje zgodbe Mariborčanov in njihovo življenje v 60-ih letih prejšnjega stoletja. Tukajšnje ljudi je močno zaznamovala 2. svetovna vojna in soočali so se z burnimi družbenimi, socialnimi, političnimi in ideološkimi vprašanji tistega časa. Bralec to življenje spoznava skozi oči mladostnika Danijela, ki v svet odraslih šele vstopa in ga ne razume. Pisatelj je pripoved Danijela, ki opazuje svet in ljudi okoli sebe, prepletel s sanjami mladega junaka, biblijskimi zgodbami in otroškimi spomini. Dodal je tudi črni humor in tako skušal boleče teme in zgodbe, ki nas še vedno razdvajajo, predstaviti z distanco. Gre za osebnoizpovedno literaturo, vendar to ni roman o Mariboru in ne avtobiografsko delo, pravi pisatelj. Pogovor z Dragom Jančarjem o velikih zgodbah življenja v malih mestih, polnih ljubezni in strasti, izdajstev in drugih in dogodkov, ki zaznamujejo ljudi in družbo, in bi se lahko zgodile tudi v velikih mestih, je v Mariboru spremljalo mnogo ljubiteljev njegove literature. Roman o življenju v povojnem Mariboru, ki po avtorjevih besedah skuša biti mnogo več, prinaša sporočilo upanja, da vse kar ljudje počnemo na tem svetu in kako živimo, vendarle ni zaman.
Roman o življenju v povojnem Mariboru, ki po avtorjevih besedah skuša biti mnogo več, prinaša sporočilo upanja, da vse kar ljudje počnemo na tem svetu in kako živimo, vendarle ni zaman.
V Mariboru je bila prva javna predstavitev najnovejšega, že 12-ega romana pisatelja Draga Jančarja z naslovom »Ob nastanku sveta«. Odločitev, da bo premierna predstavitev prav v Mariboru, je bila samoumevna, so povedali v založbi Beletrina. Pisatelj je namreč tudi to literarno pripoved postavil v svoje rojstno mesto.
V mednarodnem prostoru uveljavljeni pisatelj Drago Jančar je Maribor in zgodbe njegovih prebivalcev že četrtič umestil v svoj roman in mestu tako postavil veličasten spomenik, je zbranim v Kazinski dvorani mariborskega gledališča povedal urednik založbe Beletrina Mitja Čander. Jančar, z njim se je pogovarjala Zora Jurič, je povedal, da roman opisuje zgodbe Mariborčanov in njihovo življenje v 60-ih letih prejšnjega stoletja. Tukajšnje ljudi je močno zaznamovala 2. svetovna vojna in soočali so se z burnimi družbenimi, socialnimi, političnimi in ideološkimi vprašanji tistega časa. Bralec to življenje spoznava skozi oči mladostnika Danijela, ki v svet odraslih šele vstopa in ga ne razume. Pisatelj je pripoved Danijela, ki opazuje svet in ljudi okoli sebe, prepletel s sanjami mladega junaka, biblijskimi zgodbami in otroškimi spomini. Dodal je tudi črni humor in tako skušal boleče teme in zgodbe, ki nas še vedno razdvajajo, predstaviti z distanco. Gre za osebnoizpovedno literaturo, vendar to ni roman o Mariboru in ne avtobiografsko delo, pravi pisatelj. Pogovor z Dragom Jančarjem o velikih zgodbah življenja v malih mestih, polnih ljubezni in strasti, izdajstev in drugih in dogodkov, ki zaznamujejo ljudi in družbo, in bi se lahko zgodile tudi v velikih mestih, je v Mariboru spremljalo mnogo ljubiteljev njegove literature. Roman o življenju v povojnem Mariboru, ki po avtorjevih besedah skuša biti mnogo več, prinaša sporočilo upanja, da vse kar ljudje počnemo na tem svetu in kako živimo, vendarle ni zaman.
V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani je na ogled razstava Svet znotraj, oblikovanje modernih interierjev, od 1930 do danes. Svet znotraj prvič v večjem obsegu pri nas obravnava interier kot predmet sistematičnega raziskovanja in ovrednotenja. Pri tem ga ne omejuje na opremljanje prostora, ampak interier vzpostavlja kot sestavni del arhitekture in družbe.
V ljubljanskem Kinodvoru bo nocoj slovenska premiera kratkega filma Sestre, ki je v začetku leta dobil glavno nagrado na največjem festivalu kratkega filma na svetu v Clermont-Ferrandu. Posnela ga je Katarina Rešek – Kukla, ki jo poznamo tudi kot glasbenico in režiserko videospotov. Svojo prepoznavno estetiko, pri kateri je v ospredju telesnost, je uspešno prenesla tudi v svoj kratki film; v Sestrah, zgodbi o treh prijateljicah, ki se s patriarhalnim okoljem blokovskega naselja spopadajo tako, da trenirajo borilne veščine in se oblačijo v ohlapna oblačila, zaveznico pa najdejo v transspolni ženski iz sosednjega bloka. V filmu nastopajo Sarah Al Saleh, Mina Milovanović in Mia Skrbinac.
Ob 30. obletnici samostojne države in odhoda zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade so v Muzeju novejše zgodovine Celje na ogled postavili občasno razstavo s pomenljivim naslovom Služimo narodu. Obiskovalci naborniški sistem nekdanje socialistične Jugoslavije spoznavajo skozi osebne zgodb ljudi, ki so od leta 1957 pa do 1991 služili v JLA. Na razstavi so predstavljene vojaške izkušnje tudi direktorja muzeja Toneta Kregarja.
Neveljaven email naslov