Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Razstava Alfreda Kubina v dunajskem Leopoldovem muzeju
V Leopoldovem muzeju na Dunaju je od sredine aprila na ogled ena bolj zanimivih razstav letošnjega leta. Gre za razstavo avstrijskega grafika, pisatelja in ilustratorja Alfreda Kubina (1877 – 1959), ki tega širše manj poznanega umetnika predstavlja tudi z navezavami na druge umetnike.
Umetniška dela Alfreda Kubina so spet aktualna: nasilje, vojaško uničenje, epidemije, naravne katastrofe, manipulacija z množicami in podobno. Vse to se pojavlja na različne načine na njegovih umetniških delih. Ustvarjanje tega umetnika nas namreč sooča s pesimističnimi vizijami, ki – navezujoče se na filozofijo Arthurja Schopenhauerja, ki jo je Kubin močno občudoval – orišejo najslabšega od vseh predstavljivih svetov. Pravzaprav se vse njegovo umetniško ustvarjanje naslanja – ob tem pa je treba vedeti, da so njegova ključna dela nastala v prvih desetletjih 20. stoletja – na vsakdanjo stvarnost, hkrati pa tudi na skrivnosti onkraj vidnega sveta. Razstava z naslovom Izpovedi trpinčene duše, na kateri je skupno predstavljenih 248 umetniških del, od slik in skulptur do knjig in drugega arhivskega gradiva, je prvi poskus ujeti umetnost Kubinovih sanjskih svetov, ki prodirajo v mračne sfere, pa tudi njihov odnos do nezavednega.
Kurator razstave in direktor Leopoldovega muzeja Hans-Peter Wipplinger:
"Razstava prikazuje podobe vojne, apokaliptične prizore, ki jih na žalost lahko vidimo blizu nas v Ukrajini, druge teme Kubinove razstave so še njegov kompleksen odnos z ženskami, ki je nastal na podlagi njegovih osebnih izkušenj, pa stanje v času pandemije, ne smemo pozabiti, da je bila za časa njegovega življenja španska gripa zelo prisotna, in pomembna tema njegovih del, tu so potem še druge teme, vključenih je kar enajst različnih tem, vendar razstava ni postavljena tako, da prikazuje le njegovo življenje in delo, temveč je orientirana umetnostnozgodovinsko, saj so Kubinova dela postavljena v dialog z drugimi umetniki in njihovimi deli, ki so mu služili za inspiracijo."
Na razstavi so tako tudi dela Klimta, Goye, Muncha in drugih. Vendar tisto, kar je ključno za razumevanje Kubinovih distopičnih vizualizacij, je sestavljena podoba iz resničnega in imaginarna sveta, je sinteza, v kateri je nenavadnost pesimističnih konstrukcij na samosvoj način opremljena tudi s humorjem, ironijo in pretiravanjem.
Kubin, ki je za časa svojega življena izdal tudi roman z naslovom Druga stran (1909), prejel Veliko avstrijsko državno nagrado (1951) in Avstrijo zastopal na Beneškem bienalu (1952), je leta 1959 na smrtni postelji izjavil stavek, ki celostno povzame njegovo ustvarjanje in življenje: "Ne vzemite mi strahu, prav ta je moj kapital." Razstava Izpovedi trpinčene duše, ki je odprta do 24. julija, to samo potrjuje.
Razstava Alfreda Kubina v dunajskem Leopoldovem muzeju
V Leopoldovem muzeju na Dunaju je od sredine aprila na ogled ena bolj zanimivih razstav letošnjega leta. Gre za razstavo avstrijskega grafika, pisatelja in ilustratorja Alfreda Kubina (1877 – 1959), ki tega širše manj poznanega umetnika predstavlja tudi z navezavami na druge umetnike.
Umetniška dela Alfreda Kubina so spet aktualna: nasilje, vojaško uničenje, epidemije, naravne katastrofe, manipulacija z množicami in podobno. Vse to se pojavlja na različne načine na njegovih umetniških delih. Ustvarjanje tega umetnika nas namreč sooča s pesimističnimi vizijami, ki – navezujoče se na filozofijo Arthurja Schopenhauerja, ki jo je Kubin močno občudoval – orišejo najslabšega od vseh predstavljivih svetov. Pravzaprav se vse njegovo umetniško ustvarjanje naslanja – ob tem pa je treba vedeti, da so njegova ključna dela nastala v prvih desetletjih 20. stoletja – na vsakdanjo stvarnost, hkrati pa tudi na skrivnosti onkraj vidnega sveta. Razstava z naslovom Izpovedi trpinčene duše, na kateri je skupno predstavljenih 248 umetniških del, od slik in skulptur do knjig in drugega arhivskega gradiva, je prvi poskus ujeti umetnost Kubinovih sanjskih svetov, ki prodirajo v mračne sfere, pa tudi njihov odnos do nezavednega.
Kurator razstave in direktor Leopoldovega muzeja Hans-Peter Wipplinger:
"Razstava prikazuje podobe vojne, apokaliptične prizore, ki jih na žalost lahko vidimo blizu nas v Ukrajini, druge teme Kubinove razstave so še njegov kompleksen odnos z ženskami, ki je nastal na podlagi njegovih osebnih izkušenj, pa stanje v času pandemije, ne smemo pozabiti, da je bila za časa njegovega življenja španska gripa zelo prisotna, in pomembna tema njegovih del, tu so potem še druge teme, vključenih je kar enajst različnih tem, vendar razstava ni postavljena tako, da prikazuje le njegovo življenje in delo, temveč je orientirana umetnostnozgodovinsko, saj so Kubinova dela postavljena v dialog z drugimi umetniki in njihovimi deli, ki so mu služili za inspiracijo."
Na razstavi so tako tudi dela Klimta, Goye, Muncha in drugih. Vendar tisto, kar je ključno za razumevanje Kubinovih distopičnih vizualizacij, je sestavljena podoba iz resničnega in imaginarna sveta, je sinteza, v kateri je nenavadnost pesimističnih konstrukcij na samosvoj način opremljena tudi s humorjem, ironijo in pretiravanjem.
Kubin, ki je za časa svojega življena izdal tudi roman z naslovom Druga stran (1909), prejel Veliko avstrijsko državno nagrado (1951) in Avstrijo zastopal na Beneškem bienalu (1952), je leta 1959 na smrtni postelji izjavil stavek, ki celostno povzame njegovo ustvarjanje in življenje: "Ne vzemite mi strahu, prav ta je moj kapital." Razstava Izpovedi trpinčene duše, ki je odprta do 24. julija, to samo potrjuje.
Fonolaboratorij obsega zvočno izolirano sobo, v kateri so mikrofon, predojačevalec, zvočniki in druge naprave. Nova pridobitev bo na voljo vsem, ki bodo z inštitutom raziskovalno povezani, je poudaril predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti Kozma Ahačič. Fonetika in fonologija sta v jedru jezikoslovja. Ne smemo pozabiti, da knjižni jezik nastane z opazovanjem govorjenega jezika.
»Glasba je z nami od nekdaj, je del narave in je del nas. Sčasoma so se razvili biološki mehanizmi, s katerimi se nas glasba dotakne in nas premakne. Znanstveniki jo raziskujemo, uporabljamo pa jo lahko vsi, kadarkoli, kjerkoli. Še posebej, kadar smo zaprti med štiri stene« To misel je v času epidemije, ko smo zasnovali oddajo Glasba povezuje, z nami delila dr. Maja Derlink z Medicinske fakultete v Ljubljani. Oddajo smo v preteklih dveh mesecih snovali skupaj s strokovnjaki z različnih področij, ki so z nami delili svoje z glasbo povezane spomine in razmišljanja. To sobotno jutro bo naše druženje krojila glasba po izboru prof. dr. Dragana Petrovca, mednarodno priznanega strokovnjaka na področju izvrševanja kazni, pisatelja in kolumnista. V pogovoru se bomo dotaknili več tem – od glasbe kot pojava z močnim vplivom na čustva do odnosa med vsebino in obliko ter loka sprememb, vpisanih vanj. Avtor fotografije: Miha Fras
»Glasba je z nami od nekdaj, je del narave in je del nas. Sčasoma so se razvili biološki mehanizmi, s katerimi se nas glasba dotakne in nas premakne. Znanstveniki jo raziskujemo, uporabljamo pa jo lahko vsi, kadarkoli, kjerkoli. Še posebej, kadar smo zaprti med štiri stene« To misel je v času epidemije, ko smo snovali oddajo Glasba povezuje, z nami delila dr. Maja Derlink z Medicinske fakultete v Ljubljani. Oddajo smo v preteklih dveh mesecih snovali skupaj s strokovnjaki z različnih področij, ki so z nami delili svoje z glasbo povezane spomine in razmišljanja. To sobotno jutro bo naše druženje krojila glasba po izboru prof. dr. Dragana Petrovca, mednarodno priznanega strokovnjaka na področju izvrševanja kazni, pisatelja in kolumnista. V pogovoru se bomo dotaknili več tem – od glasbe kot pojava z močnim vplivom na čustva do odnosa med vsebino in obliko ter loka sprememb, vpisanih vanj. Avtor fotografije: Miha Fras
Neveljaven email naslov