Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Razstava Alfreda Kubina v dunajskem Leopoldovem muzeju
V Leopoldovem muzeju na Dunaju je od sredine aprila na ogled ena bolj zanimivih razstav letošnjega leta. Gre za razstavo avstrijskega grafika, pisatelja in ilustratorja Alfreda Kubina (1877 – 1959), ki tega širše manj poznanega umetnika predstavlja tudi z navezavami na druge umetnike.
Umetniška dela Alfreda Kubina so spet aktualna: nasilje, vojaško uničenje, epidemije, naravne katastrofe, manipulacija z množicami in podobno. Vse to se pojavlja na različne načine na njegovih umetniških delih. Ustvarjanje tega umetnika nas namreč sooča s pesimističnimi vizijami, ki – navezujoče se na filozofijo Arthurja Schopenhauerja, ki jo je Kubin močno občudoval – orišejo najslabšega od vseh predstavljivih svetov. Pravzaprav se vse njegovo umetniško ustvarjanje naslanja – ob tem pa je treba vedeti, da so njegova ključna dela nastala v prvih desetletjih 20. stoletja – na vsakdanjo stvarnost, hkrati pa tudi na skrivnosti onkraj vidnega sveta. Razstava z naslovom Izpovedi trpinčene duše, na kateri je skupno predstavljenih 248 umetniških del, od slik in skulptur do knjig in drugega arhivskega gradiva, je prvi poskus ujeti umetnost Kubinovih sanjskih svetov, ki prodirajo v mračne sfere, pa tudi njihov odnos do nezavednega.
Kurator razstave in direktor Leopoldovega muzeja Hans-Peter Wipplinger:
"Razstava prikazuje podobe vojne, apokaliptične prizore, ki jih na žalost lahko vidimo blizu nas v Ukrajini, druge teme Kubinove razstave so še njegov kompleksen odnos z ženskami, ki je nastal na podlagi njegovih osebnih izkušenj, pa stanje v času pandemije, ne smemo pozabiti, da je bila za časa njegovega življenja španska gripa zelo prisotna, in pomembna tema njegovih del, tu so potem še druge teme, vključenih je kar enajst različnih tem, vendar razstava ni postavljena tako, da prikazuje le njegovo življenje in delo, temveč je orientirana umetnostnozgodovinsko, saj so Kubinova dela postavljena v dialog z drugimi umetniki in njihovimi deli, ki so mu služili za inspiracijo."
Na razstavi so tako tudi dela Klimta, Goye, Muncha in drugih. Vendar tisto, kar je ključno za razumevanje Kubinovih distopičnih vizualizacij, je sestavljena podoba iz resničnega in imaginarna sveta, je sinteza, v kateri je nenavadnost pesimističnih konstrukcij na samosvoj način opremljena tudi s humorjem, ironijo in pretiravanjem.
Kubin, ki je za časa svojega življena izdal tudi roman z naslovom Druga stran (1909), prejel Veliko avstrijsko državno nagrado (1951) in Avstrijo zastopal na Beneškem bienalu (1952), je leta 1959 na smrtni postelji izjavil stavek, ki celostno povzame njegovo ustvarjanje in življenje: "Ne vzemite mi strahu, prav ta je moj kapital." Razstava Izpovedi trpinčene duše, ki je odprta do 24. julija, to samo potrjuje.
Razstava Alfreda Kubina v dunajskem Leopoldovem muzeju
V Leopoldovem muzeju na Dunaju je od sredine aprila na ogled ena bolj zanimivih razstav letošnjega leta. Gre za razstavo avstrijskega grafika, pisatelja in ilustratorja Alfreda Kubina (1877 – 1959), ki tega širše manj poznanega umetnika predstavlja tudi z navezavami na druge umetnike.
Umetniška dela Alfreda Kubina so spet aktualna: nasilje, vojaško uničenje, epidemije, naravne katastrofe, manipulacija z množicami in podobno. Vse to se pojavlja na različne načine na njegovih umetniških delih. Ustvarjanje tega umetnika nas namreč sooča s pesimističnimi vizijami, ki – navezujoče se na filozofijo Arthurja Schopenhauerja, ki jo je Kubin močno občudoval – orišejo najslabšega od vseh predstavljivih svetov. Pravzaprav se vse njegovo umetniško ustvarjanje naslanja – ob tem pa je treba vedeti, da so njegova ključna dela nastala v prvih desetletjih 20. stoletja – na vsakdanjo stvarnost, hkrati pa tudi na skrivnosti onkraj vidnega sveta. Razstava z naslovom Izpovedi trpinčene duše, na kateri je skupno predstavljenih 248 umetniških del, od slik in skulptur do knjig in drugega arhivskega gradiva, je prvi poskus ujeti umetnost Kubinovih sanjskih svetov, ki prodirajo v mračne sfere, pa tudi njihov odnos do nezavednega.
Kurator razstave in direktor Leopoldovega muzeja Hans-Peter Wipplinger:
"Razstava prikazuje podobe vojne, apokaliptične prizore, ki jih na žalost lahko vidimo blizu nas v Ukrajini, druge teme Kubinove razstave so še njegov kompleksen odnos z ženskami, ki je nastal na podlagi njegovih osebnih izkušenj, pa stanje v času pandemije, ne smemo pozabiti, da je bila za časa njegovega življenja španska gripa zelo prisotna, in pomembna tema njegovih del, tu so potem še druge teme, vključenih je kar enajst različnih tem, vendar razstava ni postavljena tako, da prikazuje le njegovo življenje in delo, temveč je orientirana umetnostnozgodovinsko, saj so Kubinova dela postavljena v dialog z drugimi umetniki in njihovimi deli, ki so mu služili za inspiracijo."
Na razstavi so tako tudi dela Klimta, Goye, Muncha in drugih. Vendar tisto, kar je ključno za razumevanje Kubinovih distopičnih vizualizacij, je sestavljena podoba iz resničnega in imaginarna sveta, je sinteza, v kateri je nenavadnost pesimističnih konstrukcij na samosvoj način opremljena tudi s humorjem, ironijo in pretiravanjem.
Kubin, ki je za časa svojega življena izdal tudi roman z naslovom Druga stran (1909), prejel Veliko avstrijsko državno nagrado (1951) in Avstrijo zastopal na Beneškem bienalu (1952), je leta 1959 na smrtni postelji izjavil stavek, ki celostno povzame njegovo ustvarjanje in življenje: "Ne vzemite mi strahu, prav ta je moj kapital." Razstava Izpovedi trpinčene duše, ki je odprta do 24. julija, to samo potrjuje.
Svet se je ustavil, ljudje so ostali doma in na začetku karantene je morda še kdo mislil, da se bo med pandemijo zgodila renesansa kupovanja in branja knjig. Ni se. Če je bilo na začetku koronakrize in karantene mogoče slišati napovedi o renesansi branja, je po tednih izolacije jasno, da se ta ni zgodila. Založniški trgi po Evropi in svetu so v krču. V času, ko so potrošniški tako rekoč čez noč odkrili nakupovanje po spletu, to ne velja za knjige.
Karantena je preizkus za duha in telo. Po mesecu dni izolacije se v družinsko življenje počasi zajeda monotonost, ki jo je dobro razbiti. Zakaj ne z lutkami, se sprašuje višja predavateljica za področje lutkovnega, gledališkega in filmskega izražanja na oddelku za predšolsko vzgojo na Pegagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Helena Korošec. "Lutke so tudi odličen medij za komunikacijo med staršem in otrokom ter med otroci samimi. Kot posrednik v komunikaciji celo izboljšujejo medsebojne odnose," pravi dr. Korošec in opozarja, da lahko marsikatero družinsko težavo v komunikacijskem smislu prenesemo na lutko, ki tako postane mediator družinskih odnosov. "Vem za primere, ko družine izdelajo lutke, potem pa se med seboj igrajo s pomočjo videopovezave, kar je otrokom zelo všeč. "Za domačo igro z lutkami ni treba v trgovino, dovolj je, da pobrskamo po predalih in omarah ter sami izdelamo raznovrstne lutke. Z njimi se lahko igramo, postorimo kaj po hiši, se učimo ali delamo domače naloge.
O individualno-kolektivnem spominu oziroma o zvočnem spominu, ki prek čustvovanja preplete sedanjost s preteklostjo Glasba: Ježek iz zgodnjega obdobja, Jožek in Ježek, Lili Marlen (Vlado Kreslin in Beltinška banda), Donna Clara, Valerija Heybal in drugi.
Glasba: Kje je moj mili dom, Če se bom ženil, Peščalka ali Sv. Konstantin, Lani sem možila se / Pozim, polet
Vabimo vas na potovanje v svet glasbe iz časa Vaše mladosti, mladosti naših staršev, babic in dedkov. O glasbi kot multimodialnem spodbujevalcu, ki vpliva na naš spomin, čustva in o različnih načinih uporabe glasbe – od samopomoči z glasbo do glasbene terapije in uporabe glasbe v medicinske namene.
Neveljaven email naslov