Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Razstava Alfreda Kubina v dunajskem Leopoldovem muzeju
V Leopoldovem muzeju na Dunaju je od sredine aprila na ogled ena bolj zanimivih razstav letošnjega leta. Gre za razstavo avstrijskega grafika, pisatelja in ilustratorja Alfreda Kubina (1877 – 1959), ki tega širše manj poznanega umetnika predstavlja tudi z navezavami na druge umetnike.
Umetniška dela Alfreda Kubina so spet aktualna: nasilje, vojaško uničenje, epidemije, naravne katastrofe, manipulacija z množicami in podobno. Vse to se pojavlja na različne načine na njegovih umetniških delih. Ustvarjanje tega umetnika nas namreč sooča s pesimističnimi vizijami, ki – navezujoče se na filozofijo Arthurja Schopenhauerja, ki jo je Kubin močno občudoval – orišejo najslabšega od vseh predstavljivih svetov. Pravzaprav se vse njegovo umetniško ustvarjanje naslanja – ob tem pa je treba vedeti, da so njegova ključna dela nastala v prvih desetletjih 20. stoletja – na vsakdanjo stvarnost, hkrati pa tudi na skrivnosti onkraj vidnega sveta. Razstava z naslovom Izpovedi trpinčene duše, na kateri je skupno predstavljenih 248 umetniških del, od slik in skulptur do knjig in drugega arhivskega gradiva, je prvi poskus ujeti umetnost Kubinovih sanjskih svetov, ki prodirajo v mračne sfere, pa tudi njihov odnos do nezavednega.
Kurator razstave in direktor Leopoldovega muzeja Hans-Peter Wipplinger:
"Razstava prikazuje podobe vojne, apokaliptične prizore, ki jih na žalost lahko vidimo blizu nas v Ukrajini, druge teme Kubinove razstave so še njegov kompleksen odnos z ženskami, ki je nastal na podlagi njegovih osebnih izkušenj, pa stanje v času pandemije, ne smemo pozabiti, da je bila za časa njegovega življenja španska gripa zelo prisotna, in pomembna tema njegovih del, tu so potem še druge teme, vključenih je kar enajst različnih tem, vendar razstava ni postavljena tako, da prikazuje le njegovo življenje in delo, temveč je orientirana umetnostnozgodovinsko, saj so Kubinova dela postavljena v dialog z drugimi umetniki in njihovimi deli, ki so mu služili za inspiracijo."
Na razstavi so tako tudi dela Klimta, Goye, Muncha in drugih. Vendar tisto, kar je ključno za razumevanje Kubinovih distopičnih vizualizacij, je sestavljena podoba iz resničnega in imaginarna sveta, je sinteza, v kateri je nenavadnost pesimističnih konstrukcij na samosvoj način opremljena tudi s humorjem, ironijo in pretiravanjem.
Kubin, ki je za časa svojega življena izdal tudi roman z naslovom Druga stran (1909), prejel Veliko avstrijsko državno nagrado (1951) in Avstrijo zastopal na Beneškem bienalu (1952), je leta 1959 na smrtni postelji izjavil stavek, ki celostno povzame njegovo ustvarjanje in življenje: "Ne vzemite mi strahu, prav ta je moj kapital." Razstava Izpovedi trpinčene duše, ki je odprta do 24. julija, to samo potrjuje.
Razstava Alfreda Kubina v dunajskem Leopoldovem muzeju
V Leopoldovem muzeju na Dunaju je od sredine aprila na ogled ena bolj zanimivih razstav letošnjega leta. Gre za razstavo avstrijskega grafika, pisatelja in ilustratorja Alfreda Kubina (1877 – 1959), ki tega širše manj poznanega umetnika predstavlja tudi z navezavami na druge umetnike.
Umetniška dela Alfreda Kubina so spet aktualna: nasilje, vojaško uničenje, epidemije, naravne katastrofe, manipulacija z množicami in podobno. Vse to se pojavlja na različne načine na njegovih umetniških delih. Ustvarjanje tega umetnika nas namreč sooča s pesimističnimi vizijami, ki – navezujoče se na filozofijo Arthurja Schopenhauerja, ki jo je Kubin močno občudoval – orišejo najslabšega od vseh predstavljivih svetov. Pravzaprav se vse njegovo umetniško ustvarjanje naslanja – ob tem pa je treba vedeti, da so njegova ključna dela nastala v prvih desetletjih 20. stoletja – na vsakdanjo stvarnost, hkrati pa tudi na skrivnosti onkraj vidnega sveta. Razstava z naslovom Izpovedi trpinčene duše, na kateri je skupno predstavljenih 248 umetniških del, od slik in skulptur do knjig in drugega arhivskega gradiva, je prvi poskus ujeti umetnost Kubinovih sanjskih svetov, ki prodirajo v mračne sfere, pa tudi njihov odnos do nezavednega.
Kurator razstave in direktor Leopoldovega muzeja Hans-Peter Wipplinger:
"Razstava prikazuje podobe vojne, apokaliptične prizore, ki jih na žalost lahko vidimo blizu nas v Ukrajini, druge teme Kubinove razstave so še njegov kompleksen odnos z ženskami, ki je nastal na podlagi njegovih osebnih izkušenj, pa stanje v času pandemije, ne smemo pozabiti, da je bila za časa njegovega življenja španska gripa zelo prisotna, in pomembna tema njegovih del, tu so potem še druge teme, vključenih je kar enajst različnih tem, vendar razstava ni postavljena tako, da prikazuje le njegovo življenje in delo, temveč je orientirana umetnostnozgodovinsko, saj so Kubinova dela postavljena v dialog z drugimi umetniki in njihovimi deli, ki so mu služili za inspiracijo."
Na razstavi so tako tudi dela Klimta, Goye, Muncha in drugih. Vendar tisto, kar je ključno za razumevanje Kubinovih distopičnih vizualizacij, je sestavljena podoba iz resničnega in imaginarna sveta, je sinteza, v kateri je nenavadnost pesimističnih konstrukcij na samosvoj način opremljena tudi s humorjem, ironijo in pretiravanjem.
Kubin, ki je za časa svojega življena izdal tudi roman z naslovom Druga stran (1909), prejel Veliko avstrijsko državno nagrado (1951) in Avstrijo zastopal na Beneškem bienalu (1952), je leta 1959 na smrtni postelji izjavil stavek, ki celostno povzame njegovo ustvarjanje in življenje: "Ne vzemite mi strahu, prav ta je moj kapital." Razstava Izpovedi trpinčene duše, ki je odprta do 24. julija, to samo potrjuje.
Otvoritveni koncert 34-tih Slovenskih glasbenih dni v izvedbi Simfoničnega orkestra Akademije za glasbo in Simona Dvoršaka: Koncert v počastitev 80-letnice Akademije za glasbo in 100-letnice Univerze v Ljubljani
Dogodek je nastal v sodelovanju Društva slovenskih pisateljev, Združenja dramskih umetnikov Slovenije in 3. programa Radia Slovenija – programa Ars. Z njim zaznamujemo Svetovni dan poezije in 70. obletnico smrti Otona Župančiča. Pred Prešernovim spomenikom so brali Iva Babić, Ervin Fritz, Katja Gorečan, Stanka Hrastelj, Jure Jakob, Aljaž Koprivnikar, Miha Maurič, Nina Valič, Iztok Osojnik, Nežka Struc, Jure Vuga in drugi. Dogodek sta povezovala Tibor Hrs Pandur in Anja Novak.
V oddaji Medenina in patina bomo tokrat predstavili zgoščenko Luka z (z)godbo, ki sta jo lani posnela in izdala evfonist Luka Einfalt in Godba Domžale pod vodstvom dirigenta Damjana Tomažina. Slišali boste krajši pogovor z Einfaltom, ki je predstavil svoje glasbilo, njegovo uporabnost, vsebinski koncept nove plošče in nekaj skladb z nje.
Posebna oddaja - ponseli smo jo kot Literarni večer - je namenjena poeziji Franceta Prešerna. Slišali boste njegovih sedem gazel; Prešeren jih je napisal v drugi polovici leta 1832 in jih naslednje leto objavil v posebni prilogi časopisa Illyrisches Blatt. V gazelah je pesnik povezal ljubezensko in pesniško temo. Pesmi sta leta 1989 interpretirala dramska igralca Silva Čušin in Boris Juh. Glasbo je izbral Pavel Mihelčič, režiser je bil Gregor Tozon.
Pred prenosom 2. koncerta cikla Sozvočje svetov poslušajte pogovor urednice in novinarke Neve Zajc z dr. Mojco Marjano Kovač z Zavoda za varstvo kulturne dediščine iz Pirana, ki bo predstavila značilnosti in znamenitosti Tartinijevega trga v Piranu, tudi spomenik skladatelja Giuseppeja Tartinija. Glasbena urednica Tjaša Krajnc pa je pred mikrofon povabila violinista Črtomirja Šiškoviča, ki bo na 2. koncertu Sozvočje svetov s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije izvedel violinska koncerta Angela Morigija in Johanna Gottlieba Naumanna.
Gosta oddaje sta nekdanja dolgoletna urednika za komorno glasbo Leon Engelman in dr. Franc Križnar.
Ob jubileju, 90-letnici Radia Slovenija, smo v studio programa Ars povabili legendarnega slovenskega glasbenika, Mojmirja Sepeta. O njegovih začetkih, prvih uspehih, povezavi z radijem, kot tudi o današnji glasbeni sceni in še čem, se je z njim pogovarjal urednik za jazz Hugo Šekoranja.
Devetdeseto obletnico Radia Slovenija bomo obeležili s slavnostnim koncertom Simfoničnega orkestra RTV Slovenija v Slovenski filharmoniji in na Prvem ter Tretjem programu našega radia, devetdesetletnika. Ob glasbi iz opusov slovenskih skladateljev in izletov v radijsko preteklost nas čaka še nekaj radiofonskih daril in pravljičnih presenečenj.
Neveljaven email naslov