Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Fabula v teoriji se je letos ukvarjala z ranljivostjo oziroma občutljivostjo. 29. aprila 2022 je na Festivalu literatur sveta v Cankarjevem domu v Ljubljani nigerijska pisateljica Chimamanda Ngozi Adichie govorila o izgubi očeta zaradi covida-19, odtujenosti med pandemijo, konstrukciji identitete in feminizmu. Blaž Mazi
Fabula v teoriji z nigerijsko pisateljico o izgubi očeta, odtujenosti in feminizmu
Chimamando Ngozi Adichie, ki je redno na seznamu predlogov za Nobelovo nagrado za literaturo, bralci po svetu in pri nas poznajo po romanih Škrlatni hibiskus, Polovica rumenega sonca in Amerikanka. Pri založbi UMco je letos izšel Feministični manifest v petnajstih predlogih, s katerim je pred petimi leti prestopila okvire literarne prepoznavnosti. V slovenskem jeziku lahko beremo njen esej Vsi moramo biti feministi. Za Radio Slovenija je med drugim spregovorila o pomembnosti feminističnega boja.
V Beletrinini knjižni zbirki Fabula je v sodelovanju z založbo UMco izšlo delo Zapiski o žalovanju, ki izrisuje zlom po smrti njenega očeta zaradi covida-19. V Arsovi literarni kritiki Zapiske Petra Meterc opredeljuje kot "intimen in prizemljen esej o odnosu do smrti, ki lahko ponudi tudi kanček utehe mnogim, ki so bili, podobno kot Adichie, zaradi covida oropani poslavljanja od bližnjih".
Fabula v teoriji se je letos ukvarjala z ranljivostjo oziroma občutljivostjo. 29. aprila 2022 je na Festivalu literatur sveta v Cankarjevem domu v Ljubljani nigerijska pisateljica Chimamanda Ngozi Adichie govorila o izgubi očeta zaradi covida-19, odtujenosti med pandemijo, konstrukciji identitete in feminizmu. Blaž Mazi
Fabula v teoriji z nigerijsko pisateljico o izgubi očeta, odtujenosti in feminizmu
Chimamando Ngozi Adichie, ki je redno na seznamu predlogov za Nobelovo nagrado za literaturo, bralci po svetu in pri nas poznajo po romanih Škrlatni hibiskus, Polovica rumenega sonca in Amerikanka. Pri založbi UMco je letos izšel Feministični manifest v petnajstih predlogih, s katerim je pred petimi leti prestopila okvire literarne prepoznavnosti. V slovenskem jeziku lahko beremo njen esej Vsi moramo biti feministi. Za Radio Slovenija je med drugim spregovorila o pomembnosti feminističnega boja.
V Beletrinini knjižni zbirki Fabula je v sodelovanju z založbo UMco izšlo delo Zapiski o žalovanju, ki izrisuje zlom po smrti njenega očeta zaradi covida-19. V Arsovi literarni kritiki Zapiske Petra Meterc opredeljuje kot "intimen in prizemljen esej o odnosu do smrti, ki lahko ponudi tudi kanček utehe mnogim, ki so bili, podobno kot Adichie, zaradi covida oropani poslavljanja od bližnjih".
Vsebine Programa Ars
Beseda leta 2020 ni ljubezen ali upanje, ki sta sicer bili med predlogi za besedo leta, ampak arhaična beseda karantena. Beseda karantena izhaja iz francoske besede za številko 40 quarante. Štirideset dni so namreč morali v preteklosti zadrževati ladje s pomorščaki, za katere so sumili, da utegnejo prinašati nalezljive bolezni. Dr. Katarina Kebar z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU je povedala zanimiv podatek, da so prvo 40-dnevno karanteno razglasili v Dubrovniku leta 1377. Na drugo mesto se je uvrstila beseda kolesarjenje. Njena posebnost je, da združuje nezdružljivo. Spominja nas, da so preteklo leto potekali petkovi protesti na kolesih in da sta Slovenca Tadej Pogačar in Primož Roglič poskrbela za epski zmagi na dirki po Franciji, zaradi česar bi se ta beseda uvrstila visoko tudi, če ne bi bilo pandemije. Na tretjem mestu je besedna zveza 14 dni, ki od marca lani označuje kritično obdobje ostrejših ukrepov, po katerem bi se epidemja morala izboljšati. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je za kretnjo leta razglasila koronavirus, ki se navdihuje pri vizualni podobi virusa z bodičasto ovojnico. Beseda leta časopisne hiše Delo je cepivo. Za pesem leta, ki je sestavljena iz enajstih finalistk za besedo leta, pa so izbrali dve pesmi. Pesem anonimnega avtorja z naslovom Naša vojna, pesem Ranke Ivelja pa nosi naslov Leto prekleto. Akcija poteka na pobudo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, spletnega portala RTV Slovenija in časopisne hiše Delo.
Začenja se nov cikel nedeljskih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Prvi koncert bo na sporedu že to nedeljo, 10. januarja, ob 11.00. Zaradi epidemioloških razmer se bo orkester predstavil v manjših zasedbah, brez dirigenta, z deli Paula Dukasa, Josefa Suka, Antonina Dvořaka in Johannesa Brahmsa. Spored so glasbeniki premišljeno sooblikovali s svojo umetniško vodjo, ponuja pa muziciranje vsem glasbenim sekcijam. Koncert bodo glasbeniki izvedli v domačem studiu 26, brez občinstva, spremljali pa ga boste lahko v neposrednem prenosu na programu ARS in v spletnem video prenosu. Kljub vsemu pa rdeča nit rdeča nit vsekakor ostajajo kakovostno izvedena glasba, primerna nedeljskemu utripu in času in predstavitev odličnih glasbenikov, ki vneseta pestrost, svežino in novo energijo na vsakem koncertu.
Odlomek za napovedni članek literarnih oddaj na spletni strani www.rtvslo.si.
Trubarjevo priznanje za leto 2020 prejmeta dr. Pavel Zdovc za njegov prispevek k razvoju slovenistike na Univerzi na Dunaju in dr. Michael Biggins za promocijo slovenske pisne kulturne dediščine v mednarodnem prostoru. Priznanje podeljuje Narodna in univerzitetna knjižnica za pomembne prispevke k varovanju in ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine.
Neveljaven email naslov