Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Fabula v teoriji se je letos ukvarjala z ranljivostjo oziroma občutljivostjo. 29. aprila 2022 je na Festivalu literatur sveta v Cankarjevem domu v Ljubljani nigerijska pisateljica Chimamanda Ngozi Adichie govorila o izgubi očeta zaradi covida-19, odtujenosti med pandemijo, konstrukciji identitete in feminizmu. Blaž Mazi
Fabula v teoriji z nigerijsko pisateljico o izgubi očeta, odtujenosti in feminizmu
Chimamando Ngozi Adichie, ki je redno na seznamu predlogov za Nobelovo nagrado za literaturo, bralci po svetu in pri nas poznajo po romanih Škrlatni hibiskus, Polovica rumenega sonca in Amerikanka. Pri založbi UMco je letos izšel Feministični manifest v petnajstih predlogih, s katerim je pred petimi leti prestopila okvire literarne prepoznavnosti. V slovenskem jeziku lahko beremo njen esej Vsi moramo biti feministi. Za Radio Slovenija je med drugim spregovorila o pomembnosti feminističnega boja.
V Beletrinini knjižni zbirki Fabula je v sodelovanju z založbo UMco izšlo delo Zapiski o žalovanju, ki izrisuje zlom po smrti njenega očeta zaradi covida-19. V Arsovi literarni kritiki Zapiske Petra Meterc opredeljuje kot "intimen in prizemljen esej o odnosu do smrti, ki lahko ponudi tudi kanček utehe mnogim, ki so bili, podobno kot Adichie, zaradi covida oropani poslavljanja od bližnjih".
Fabula v teoriji se je letos ukvarjala z ranljivostjo oziroma občutljivostjo. 29. aprila 2022 je na Festivalu literatur sveta v Cankarjevem domu v Ljubljani nigerijska pisateljica Chimamanda Ngozi Adichie govorila o izgubi očeta zaradi covida-19, odtujenosti med pandemijo, konstrukciji identitete in feminizmu. Blaž Mazi
Fabula v teoriji z nigerijsko pisateljico o izgubi očeta, odtujenosti in feminizmu
Chimamando Ngozi Adichie, ki je redno na seznamu predlogov za Nobelovo nagrado za literaturo, bralci po svetu in pri nas poznajo po romanih Škrlatni hibiskus, Polovica rumenega sonca in Amerikanka. Pri založbi UMco je letos izšel Feministični manifest v petnajstih predlogih, s katerim je pred petimi leti prestopila okvire literarne prepoznavnosti. V slovenskem jeziku lahko beremo njen esej Vsi moramo biti feministi. Za Radio Slovenija je med drugim spregovorila o pomembnosti feminističnega boja.
V Beletrinini knjižni zbirki Fabula je v sodelovanju z založbo UMco izšlo delo Zapiski o žalovanju, ki izrisuje zlom po smrti njenega očeta zaradi covida-19. V Arsovi literarni kritiki Zapiske Petra Meterc opredeljuje kot "intimen in prizemljen esej o odnosu do smrti, ki lahko ponudi tudi kanček utehe mnogim, ki so bili, podobno kot Adichie, zaradi covida oropani poslavljanja od bližnjih".
Vsebine Programa Ars
Z res dolgimi stripi, ki v besedi in sliki poučno in hudomušno upodobijo našo preteklost, rad postreže eden glavnih slovenskih striparjev Zoran Smiljanić. S sinom, zgodovinarjem Ivanom Smiljanićem sta ob letošnji 100-ti obletnici požiga Narodnega doma v Trstu pripravila 110 strani dolg zgodovinsko tematski strip Črni plamen. V njem podobo Trsta spremljamo vse od odprtja Narodnega doma leta 1904, ki je postal osrednji družabni in kulturni center tržaških Slovanov, torej ne le Slovencev. Napetost, ki se je tudi z izgredi kazala že leta prej, se stopnjuje do dogodka, ki mu pravijo tudi ognjeni krst fašizma. Ob 19.30 so v Narodni dom prinesli petrolej in bencin ter ju začeli polivati po kavarni in restavraciji, je opis ob podobah razbitih stekel, plamenov in dima. Zoran in Ivan Smiljanić sta zgodbo o požigu umestila v širši zgodovinski in družbeni okvir. Strip Črni plamen je točno ob stoti obletnici požiga 13. julija letos izšel v knjižni obliki v sozaložništvu Založbe ZRC in Primorskega dnevnika iz Trsta. V tem in v tedniku Mladina pa izhaja v nadaljevanjih.
Slovenski pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar je v Salzburgu prejel državno nagrado za evropsko književnost, ki jo Avstrija podeljuje za izjemen literarni opus, dostopen tudi v nemščini. Žirija je kot eno velikih odlik njegove literature navedla, »da ob posamezniku odločno prikazuje zablode naše zgodovine«. Glede zablod v obdobju koronavirusa pa je Jančar povedal, da je precej optimističen. Med najbolje sprejetimi Jančarjevimi knjigami v nemškem govornem prostoru je sicer njegov zadnji prevedeni roman In ljubezen tudi. Prav ta naj bi tudi po njegovem mnenju največ prispeval k nagradi, ki se podeljuje za celoten opus. V njem z opisi življenja v medvojnem Mariboru in okolici odstira pogled tudi v del avstrijske zgodovine. Ker se Jančar v svojih knjigah ozira na večje zgodovinske mejnike, v romanu Galjot tudi na kugo v 17. stoletju, ga številni v tem času sprašujejo, kako gleda na obdobje koronavirusa. Jančar je optimist, saj se bomo po njegovem tega časa spominjali po tem, kako solidarni smo bili. Glede Evropske unije pa ne verjame, da bi se jo dalo zrušiti z zapiranjem mej in drugimi dejavniki v obdobju virusa.
Beseda kultura je na ministrstvu za kulturo napisana narobe, pravijo protestniki. Kulturi daje premajhno težo, zato so ji dodali tri klicaje. Z njimi napovedujejo tudi stopnjevanje protestov jeseni, vendar ne v smislu povečevanja nasilja, ampak pritiska civilne družbe. Sprožilec 6. protestne akcije, ki so jo pri Aktivu delavk in delavcev v kulturi poimenovali Mali poletni rebalans za ministra – Korektura, pa je bil intervju ministra za kulturo Vaska Simonitija za tednik Demokracija.
Neveljaven email naslov