Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Fabula v teoriji se je letos ukvarjala z ranljivostjo oziroma občutljivostjo. 29. aprila 2022 je na Festivalu literatur sveta v Cankarjevem domu v Ljubljani nigerijska pisateljica Chimamanda Ngozi Adichie govorila o izgubi očeta zaradi covida-19, odtujenosti med pandemijo, konstrukciji identitete in feminizmu. Blaž Mazi
Fabula v teoriji z nigerijsko pisateljico o izgubi očeta, odtujenosti in feminizmu
Chimamando Ngozi Adichie, ki je redno na seznamu predlogov za Nobelovo nagrado za literaturo, bralci po svetu in pri nas poznajo po romanih Škrlatni hibiskus, Polovica rumenega sonca in Amerikanka. Pri založbi UMco je letos izšel Feministični manifest v petnajstih predlogih, s katerim je pred petimi leti prestopila okvire literarne prepoznavnosti. V slovenskem jeziku lahko beremo njen esej Vsi moramo biti feministi. Za Radio Slovenija je med drugim spregovorila o pomembnosti feminističnega boja.
V Beletrinini knjižni zbirki Fabula je v sodelovanju z založbo UMco izšlo delo Zapiski o žalovanju, ki izrisuje zlom po smrti njenega očeta zaradi covida-19. V Arsovi literarni kritiki Zapiske Petra Meterc opredeljuje kot "intimen in prizemljen esej o odnosu do smrti, ki lahko ponudi tudi kanček utehe mnogim, ki so bili, podobno kot Adichie, zaradi covida oropani poslavljanja od bližnjih".
Fabula v teoriji se je letos ukvarjala z ranljivostjo oziroma občutljivostjo. 29. aprila 2022 je na Festivalu literatur sveta v Cankarjevem domu v Ljubljani nigerijska pisateljica Chimamanda Ngozi Adichie govorila o izgubi očeta zaradi covida-19, odtujenosti med pandemijo, konstrukciji identitete in feminizmu. Blaž Mazi
Fabula v teoriji z nigerijsko pisateljico o izgubi očeta, odtujenosti in feminizmu
Chimamando Ngozi Adichie, ki je redno na seznamu predlogov za Nobelovo nagrado za literaturo, bralci po svetu in pri nas poznajo po romanih Škrlatni hibiskus, Polovica rumenega sonca in Amerikanka. Pri založbi UMco je letos izšel Feministični manifest v petnajstih predlogih, s katerim je pred petimi leti prestopila okvire literarne prepoznavnosti. V slovenskem jeziku lahko beremo njen esej Vsi moramo biti feministi. Za Radio Slovenija je med drugim spregovorila o pomembnosti feminističnega boja.
V Beletrinini knjižni zbirki Fabula je v sodelovanju z založbo UMco izšlo delo Zapiski o žalovanju, ki izrisuje zlom po smrti njenega očeta zaradi covida-19. V Arsovi literarni kritiki Zapiske Petra Meterc opredeljuje kot "intimen in prizemljen esej o odnosu do smrti, ki lahko ponudi tudi kanček utehe mnogim, ki so bili, podobno kot Adichie, zaradi covida oropani poslavljanja od bližnjih".
"Sredi marca sem odšla, kot ponavadi v svojem ritmu samostojne prevajalke, za nekaj tednov na vikend v bližini Umaga. Dva dni pozneje so se zaprle meje, ob vrnitvi domov bi morala v karanteno, najprej 14-, nato 7-dnevno, in tako sem ostala na morju več kot dva meseca in preživela čudovito pomlad, seveda popestreno z dogodki, ki jih je sprožila epidemija oziroma izredne razmere," opisuje v Zapiskih izza meje prevajalka in Sovretova nagrajenka Nives Vidrih svoje preživljanje epidemije na hrvaški strani Istre. Prisluhnete mu lahko nocoj v oddaji Spomini, pisma in potopisi v nedeljo, 21. junija, ob 19.00 na programu Ars.
»Zelo ljuba pesem mi je koroška Kje so tiste stezice. Če bi bila v tem trenutku glasbenik, bi poskušala ustvariti čudovito pesmico Kje je tista kultura, ki je cvetela in se širila v času narodno osvobodilne borbe.« Dr. Zora Konjajev Foto: Grega Žunič
V Ljubljani je leta 1933 nastal znameniti tercet, včasih tudi kvartet sester Stritar, ki je pel na ljubljanskem radiu in na koncertih s plesnim orkestrom Bojana Adamiča. To je bil eden prvih ženskih ansamblov pri nas. Spomine na to obdobje – predvojni Radio in pevsko delovanje sester Stritar obuja najmlajša izmed sestra, 98-letna doktorica Zora Konjajev, pionirka slovenske pediatrije in častna meščanka Ljubljane. Foto: Grega Žunič
Neveljaven email naslov