Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Reportaža iz studia 26 Radia Slovenija
Kot vsak inštrument je klavir tudi mojstrski izdelek iz žlahtnih materialov, je kos pohištva, je nekaj lepega. Če je zgodovina dolga, pa se vmes nanj lahko tudi pozabi. Koncertni Bösendorfer iz našega studia 1 so uporabljali za posebne zvočne učinke, potem pa ga je prekril prah. O njegovi zgodovini se dolgo ni vedelo kaj dosti. Glasbenika Gregorja Strnišo, ki je leta 2011 nanj po naključju naletel med snemanjem radijske igre, pa je tako prevzel, da je začel raziskovati njegovo usodo. Tega črnega mogotca s štirimi tipkami več kot običajno so izdelali leta 1925. Rabljen je bil prodan industrialcu, bančniku in zbiralcu umetnin Radu Hribarju. Ta ga je moral za majhen denar, saj bi mu ga sicer zasegli, prodati majorju Bojanu Adamiču. Zatem se je klavir kmalu znašel na Radiu Ljubljana.
Reportaža iz studia 26 Radia Slovenija
Kot vsak inštrument je klavir tudi mojstrski izdelek iz žlahtnih materialov, je kos pohištva, je nekaj lepega. Če je zgodovina dolga, pa se vmes nanj lahko tudi pozabi. Koncertni Bösendorfer iz našega studia 1 so uporabljali za posebne zvočne učinke, potem pa ga je prekril prah. O njegovi zgodovini se dolgo ni vedelo kaj dosti. Glasbenika Gregorja Strnišo, ki je leta 2011 nanj po naključju naletel med snemanjem radijske igre, pa je tako prevzel, da je začel raziskovati njegovo usodo. Tega črnega mogotca s štirimi tipkami več kot običajno so izdelali leta 1925. Rabljen je bil prodan industrialcu, bančniku in zbiralcu umetnin Radu Hribarju. Ta ga je moral za majhen denar, saj bi mu ga sicer zasegli, prodati majorju Bojanu Adamiču. Zatem se je klavir kmalu znašel na Radiu Ljubljana.
V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani je na ogled razstava Svet znotraj, oblikovanje modernih interierjev, od 1930 do danes. Svet znotraj prvič v večjem obsegu pri nas obravnava interier kot predmet sistematičnega raziskovanja in ovrednotenja. Pri tem ga ne omejuje na opremljanje prostora, ampak interier vzpostavlja kot sestavni del arhitekture in družbe.
V ljubljanskem Kinodvoru bo nocoj slovenska premiera kratkega filma Sestre, ki je v začetku leta dobil glavno nagrado na največjem festivalu kratkega filma na svetu v Clermont-Ferrandu. Posnela ga je Katarina Rešek – Kukla, ki jo poznamo tudi kot glasbenico in režiserko videospotov. Svojo prepoznavno estetiko, pri kateri je v ospredju telesnost, je uspešno prenesla tudi v svoj kratki film; v Sestrah, zgodbi o treh prijateljicah, ki se s patriarhalnim okoljem blokovskega naselja spopadajo tako, da trenirajo borilne veščine in se oblačijo v ohlapna oblačila, zaveznico pa najdejo v transspolni ženski iz sosednjega bloka. V filmu nastopajo Sarah Al Saleh, Mina Milovanović in Mia Skrbinac.
Ob 30. obletnici samostojne države in odhoda zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade so v Muzeju novejše zgodovine Celje na ogled postavili občasno razstavo s pomenljivim naslovom Služimo narodu. Obiskovalci naborniški sistem nekdanje socialistične Jugoslavije spoznavajo skozi osebne zgodb ljudi, ki so od leta 1957 pa do 1991 služili v JLA. Na razstavi so predstavljene vojaške izkušnje tudi direktorja muzeja Toneta Kregarja.
Neveljaven email naslov