Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nobelovo nagrado za književnost za leto 2022 prejme francoska književnica Annie Ernaux in sicer za »pogum in klinično ostrino, s katerima razkriva korenine, odtujenost in kolektivne omejitve osebnega spomina,« so ob razglasitvi pred nekaj urami pojasnili v imenu Švedske akademije.Literatura Annie Ernaux je izrazito avtobiografska, a prepredena z družbenimi temami. V ozadju je družbena, objektivna, zgodovinska resničnost, v ospredju pa osebne izkušnje, doživljanje in spomin nanje. Odnos s starši, najstniška leta, poroka, strastna ljubezen, očetova in materina smrt, rak, Alzheimer … vse to je našlo pot v njeno pisanje, vse je osebno in hkrati blizu marsikomu – Annie Eranux je priljubljena tako pri kritikih kot pri širšem bralstvu. V slovenščini je v prevodu Maide Alilović izšel le njen najbolj znani roman Leta. »Knjiga Leta skuša rešiti vse, kar smo v francoski družbi preživljali od druge svetovne vojne naprej, hkrati pa sem skušala rešiti svoje lastno življenje … Pomembno pri tem je, da obojega, se pravi svojega življenja in dogodkov ter sprememb v družbi, nisem hotela ločevati,« je Annie Ernaux ob izidu prevoda za Radio Slovenija povedala kolegici Tadeji Krečič. Annie Ernaux kljub svojim 82 letom še vedno piše, prav pred nekaj meseci je založba Gallimard izdala njen roman Mladenič.
Foto: EPA
Nobelovo nagrado za književnost za leto 2022 prejme francoska književnica Annie Ernaux in sicer za »pogum in klinično ostrino, s katerima razkriva korenine, odtujenost in kolektivne omejitve osebnega spomina,« so ob razglasitvi pred nekaj urami pojasnili v imenu Švedske akademije.Literatura Annie Ernaux je izrazito avtobiografska, a prepredena z družbenimi temami. V ozadju je družbena, objektivna, zgodovinska resničnost, v ospredju pa osebne izkušnje, doživljanje in spomin nanje. Odnos s starši, najstniška leta, poroka, strastna ljubezen, očetova in materina smrt, rak, Alzheimer … vse to je našlo pot v njeno pisanje, vse je osebno in hkrati blizu marsikomu – Annie Eranux je priljubljena tako pri kritikih kot pri širšem bralstvu. V slovenščini je v prevodu Maide Alilović izšel le njen najbolj znani roman Leta. »Knjiga Leta skuša rešiti vse, kar smo v francoski družbi preživljali od druge svetovne vojne naprej, hkrati pa sem skušala rešiti svoje lastno življenje … Pomembno pri tem je, da obojega, se pravi svojega življenja in dogodkov ter sprememb v družbi, nisem hotela ločevati,« je Annie Ernaux ob izidu prevoda za Radio Slovenija povedala kolegici Tadeji Krečič. Annie Ernaux kljub svojim 82 letom še vedno piše, prav pred nekaj meseci je založba Gallimard izdala njen roman Mladenič.
Foto: EPA
Katere vsebine Programa Ars so vam najljubše, česa nikoli ne zamudite in kaj bi spremenili? Pišite nam na ars@rtvslo.si, vaša mnenja in pobude bomo predstavili v oddaji Ars Humana v ponedeljek 26. julija ob 14.05.
Slavnostno odprtje festivala Europa cantat 2021 bo pogled v 6-dnevno festivalsko dogajanje: eksplozija raznolikih glasbenih slogov in glasbenikov iz vse Evrope, ki bodo v prihodnjih dneh poskrbeli za prešerno petje in zborovsko izobraževanje v najširšem pomenu besede. Izvajalci, ki so se odzvali povabilu prireditelja, Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, nas bodo s svojimi lastnimi – novimi deli popeljali v zakladnico slovenskega ljudskega izročila in mu dodali pridih dežele, iz katere izvirajo. Slovenski skladatelji in aranžerji pa bodo “slovenski melos” še poglobili s svojimi pred kratkim nastalimi stvaritvami. Slovesno odprtje festivala Europa cantat bo povezoval Boštjan Romih, režiser prireditve je Matej Filipčič, »stalnica« na odru pa bo Mešani zbor sv. Nikolaja iz Litije.
V posebej zasnovani jutranji informativni oddaji, »zborovskih poročilih«, bomo takoj po Drugi jutranji kroniki razgrnili festivalske dogodke dneva: skoznje nas bosta popeljala posebna gostja: Mihela Jagodic, programska voditeljica festivala Europa cantat v Ljubljani in Jean-Claude Wilkens, predsednik glasbene komisije Zveze Europa cantat. Izvedeli boste, v katerih glasbenih ateljejih se boste lahko izobraževali, katere slovenske pojoče družine bodo nastopile na poznem popoldanskem koncertu in kakšen »pevski ognjemet« se nam obeta na večernem slavnostnem odprtju festivala.
Na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik, ki deluje v okviru Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, se danes zaključuje že 57. seminar slovenskega jezika, literature in kulture z naslovno temo Ustvarjalke v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Seminar je zaradi okoliščin potekal virtualno, a epidemija ni okrnila obiska. Na prireditvi se je zbralo kar 89 udeležencev iz 24 držav. Blaž Mazi
Odlomek iz kratke zgodbe Samorog, ki jo je napisal Vladimir P. Štefanec. Predvaja se pri preglednem članku Kako zveni književnost 18.7.-24.7.2021.
Predsednik republike Borut Pahor je v sredo podelil odlikovanja za zasluge. Za dragocen literarni opus, ki ga je povečini ustvaril med slovenskimi izseljenci v Argentini, je prejel Zorko Simčič srebrni red za zasluge. Za neprecenljiv kiparski opus je Mirsad Begić prejel red za zasluge. Za pomemben glas o domovini, ki ga je dala Slovencem v Avstraliji, je prejela Stanislava Gregorič medaljo za zasluge.
Pogovor, ki ga je z dirigentom Charlesom Dutoitom pripavila Katarina Radaljac.
Dobrodošli v družbi festivala Europa cantat na Arsu! V naši in festivalski družbi boste lahko uživali od slavnostnega odprtja, 17. julija pa vse do sklepa, 22. julija: na velíkem zborovskem dogodku s predvsem izobraževalno in koncertno noto v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov