Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob Dnevu arhitektov Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije podeli priznanja za največje dosežke na področju arhitekture, krajinske arhitekture in prostorskega načrtovanja v letu 2022. Vsako leto na ta dan poteka tudi strokovna konferenca, tokratna z naslovom Prevroče bo – izzivi načrtovanja prostorov prihodnosti. V luči soočanja s podnebnimi spremembami je konferenca v središče pozornosti postavila pomen krajinsko arhitekturnega načrtovanja in v duhu iskanja rešitev poudarila sodelovanje med strokami kot eno najpomembnejših.
Krajinska arhitektka dr. Maja Simoneti je poleg magistra Tomaža in Lene Krušec letošnja prejemnica platinastega svinčnika, za svoj krajinskoarhitekturni opus, zlati svinčnik za odlično izvedbo prejmejo avtorji Galerije Cukrarna, Hiše MM, Vrtca Pedenjped in Hiše Podvrh, patinasti svinčnik pa Frančiškanska kapela na Prešernovem trgu v Ljubljani, avtorice Maruše Zorec. Častna člana Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije sta letos postala magistrica Nina Granda in Tomaž Granda. Pri izboru najboljših arhitekturnih rešitev je komisijo vodila ideja o svobodi arhitekture, s tem pa so želeli poudariti, da je dobro arhitekturo nemogoče zvesti na en, preddoločen sistem mišljenja in delovanja. "Arhitektura je miselna in materialna dejavnost, ki se neprestano redefinira. Za to, da v arhitekturi označimo neko stavbo za uspešno ali neuspešno, je treba vsako stavbo ovrednotiti posebej in vsakič znova," so zapisali.
Vir foto: MMC/Miran Kambič
Ob Dnevu arhitektov Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije podeli priznanja za največje dosežke na področju arhitekture, krajinske arhitekture in prostorskega načrtovanja v letu 2022. Vsako leto na ta dan poteka tudi strokovna konferenca, tokratna z naslovom Prevroče bo – izzivi načrtovanja prostorov prihodnosti. V luči soočanja s podnebnimi spremembami je konferenca v središče pozornosti postavila pomen krajinsko arhitekturnega načrtovanja in v duhu iskanja rešitev poudarila sodelovanje med strokami kot eno najpomembnejših.
Krajinska arhitektka dr. Maja Simoneti je poleg magistra Tomaža in Lene Krušec letošnja prejemnica platinastega svinčnika, za svoj krajinskoarhitekturni opus, zlati svinčnik za odlično izvedbo prejmejo avtorji Galerije Cukrarna, Hiše MM, Vrtca Pedenjped in Hiše Podvrh, patinasti svinčnik pa Frančiškanska kapela na Prešernovem trgu v Ljubljani, avtorice Maruše Zorec. Častna člana Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije sta letos postala magistrica Nina Granda in Tomaž Granda. Pri izboru najboljših arhitekturnih rešitev je komisijo vodila ideja o svobodi arhitekture, s tem pa so želeli poudariti, da je dobro arhitekturo nemogoče zvesti na en, preddoločen sistem mišljenja in delovanja. "Arhitektura je miselna in materialna dejavnost, ki se neprestano redefinira. Za to, da v arhitekturi označimo neko stavbo za uspešno ali neuspešno, je treba vsako stavbo ovrednotiti posebej in vsakič znova," so zapisali.
Vir foto: MMC/Miran Kambič
Na ministrstvu za kulturo bo potekalo srečanje, na katerem bodo iskali alternative za prenovo Plečnikovega stadiona v okviru projekta Bežigrajski športni park, ki naj bi v celoti stal 240 milijonov.
Potem ko se je zdelo, da je po 12 letih pot prenovi Plečnikovega stadiona, ki jo vodi podjetnik Joc Pečenik, odprta, se zdaj ponovno iščejo možnosti za drugačno rešitev. Večji del stroke se je na Odboru za kulturo v Državnem zboru poenotil, da bo projekt Bežigrajski športni park Plečnikov stadion uničil. Strokovne službe na Ministrstvu za kulturo pa iščejo vse možnosti, da bomo izvedli dejansko obnovo, ne pa novogradnje Plečnikovega stadiona, je povedala državna sekretarka Ignacija Fridl Jarc. Vir fotografije: BoBo
»Glasba je čas, ki ga v svoji začasnosti ukrademo večnosti,« pove fotograf in filozof dr. Evgen Bavčar, trojni doktor, častni znanstvenik Inštituta za kritične študije v Mehiki in v istem inštitutu tudi direktor laboratorija za nevidno. Je tudi vitez francoske legije časti in častni občan Evrope, razglašen leta 2016. Kot gostujoči profesor je predaval na evropskih in ameriških univerzah o estetiki in problematiki slepih, danes pa nas bo s svojimi glasbenimi spomini popeljal v svet Vaše mladosti, mladosti naših staršev, dedkov in babic, pa tudi v svet s sončno krajino navdihnjene glasbe – ali kot je povedal dr. Bavčar: »Glasbe, ki sem si jo posnel na magnetofon, glasbe, ki je kot antidrepresiv.« Govorili bomo o svetu absolutnega poslušanja, pa tudi o dostopnosti slepih do drugih, v svetu vizualnega usidranih umetnosti, o izkušnjah ‘pogleda od blizu’. Z besedami dr. Bavčarja: »Imel sem možnost, da sem v Rimu tipal kip Mojzesa od Michelangela. Izkušnja je bila tako močna, da sem jokal.« Na fotografiji: dr. Evgen Bavčar (osebni arhiv)
Neveljaven email naslov