Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V osemdesetih je Vitara, tudi s svojim imenom, spadala zraven k prvim prostočasnim aktivnostim mladih in uspešnih, v Sloveniji pa je pomagala vzdrževati marsikatero odročno kmetijo in omogočala opravljati poklic kakšnemu veterinarju ali gozdarju. Povedano drugače; če je pred recimo dvajsetimi leti kdo omenil Suzuki, so prisotni pomislili na Vitaro. Janez Martinčič se je poglobil tudi v motorje BMWja.
Suzuki je na slovenskem s približno enim odstotkom trga morebiti palček, a na globalnem trgu s to samosvojo znamko ni nobene šale. S tremi milijoni izdelanih vozil letno so deveti največji svetovni proizvajalec in tudi v Evropi se številke prodanih Suzukijev po nekaj letih spet dvigujejo. Ko smo omenili samosvojost in vsaj delno neodvisnost od svetovnih avtomobilskih globalizacijskih tokov, smo imeli v mislih tudi Suzukijevo zagledanost v majhne štirikolesno gnane avtomobile. Bilo je pred 45 leti, ko so pričeli razmišljati o takšnem avtomobilu in v sedemdesetih predstavili tudi pri nas prisotnega in kar priljubljenega Jimmnya. Na krilih uspeha tega malčka je nato v osemdesetih letih luč sveta, cest in tudi brezpotij, ugledala Vitara.
V osemdesetih je Vitara, tudi s svojim imenom, spadala zraven k prvim prostočasnim aktivnostim mladih in uspešnih, v Sloveniji pa je pomagala vzdrževati marsikatero odročno kmetijo in omogočala opravljati poklic kakšnemu veterinarju ali gozdarju. Povedano drugače; če je pred recimo dvajsetimi leti kdo omenil Suzuki, so prisotni pomislili na Vitaro.
To pomlad prihaja na svetovne ceste njena šesta generacija. Vendar tokrat ne gre le za logično nadaljevanje avtomobila, ki smo ga poznali kot “Grand Vitaro” temveč so snovalci dramatično spremenili poudarke avtomobila. Najprej so se ozrli na S-crossa, trenutno najbolj vročega Suzukijevega konja. Okoli njegove tehnično-mehanske zasnove, se pravi okoli dveh 1,6 litrskih motorjev in okoli 4 kolesnega pogona, so zgradili novo Vitaro. In po prvih vtisih izza volana lahko mirno zatrdimo, da jim je precej dramatični zasuk v filozofiji avtomobila v veliki meri uspel. Vitara šeste generacije je izjemno sodobno oblikovan avto. Pravzaprav za pregovorno vzhodnjaško oblikovalsko konservativnost celo presenetljivo oblikovan. V notranjosti je sicer skritih nekaj klasičnih, za evropski okus čudaških rešitev ali nedoslednosti, a nekaj trde plastike in svojstveno pojmovanje barvne razgibanosti kokpita, splošnega vtisa ne pokvari. Ne smemo pozabiti, da gre z nekaj več kot 4 metri dolžine za ne prav velik avtomobil, a avto opazovalcu deluje za številko večji. Tudi notranjost je prostorna, nekaj je za to moral žrtvovati prtljažnik. Ob suverenem štirikolesnem pogonu je v avtomobilu kar nekaj sodobnih asistenčnih sistemov, ki sicer niso tako bleščavo zapakirani, kot to počne evropska konkurenca, delujejo pa prav tako dobro.
Ob tem pa, tudi po prvih terenskih vožnjah v nadzorovanjem okolju, lahko z zadovoljstvom sporočamo, da je Vitara s svojim “AllGrip” pogonom, še vedno tudi več kot solidno terensko vozilo. Bencinski štirivaljnik je žal na voljo le s pet stopenjskim ročnim menjalnikom, dieslu so namenili šest stopenjsko pretikanje, ki iz avtomobila naredi tudi soliden družinsko-potovalen avto.
BMW od nekdaj prisega na vozila s pogonom na zadnja kolesa, tu do sedaj ni bilo odstopanja; res pa je tudi, da elektronika dandanes povprečnemu uporabniku praktično prikrije občutek, ali ima avtomobil pogon spredaj ali zadaj – prag nestabilnosti in možnosti za nenačrtovane zdrse je postavljen precej višje kot nekdaj. A zdaj se je zgodil velik preobrat tudi pri bavarskem proizvajalcu – na tržišče so poslali BMW serije 2 Active Tourer, ki ima pogon spredaj. Ne dvomim, mnogi ljubitelji znamke so verjetno v trenutku pribili: to ne more biti več pravi BMW. Mi bi rekli: avtomobil ima veliko tistega kar imajo BMWji, je pa res tak, kot ga pri tej eminentni bavarski znamki še ni bilo. 435 cm dolg limuzinski kombi nižjega srednjega razreda – tako izgleda. Kar zadeva prostornost in prilagodljivost, BMW Active Tourer ne zdrži primerjave s tistimi, ki kraljujejo v razredu, o tem ni dvoma. Kar zadeva kvaliteto in tehniko, tu pa je pravi BMW, o tem tudi ni dvoma. Kljub temu, da je avtomobil nekoliko privzdignjen, z višjim težiščem, je lega na cesti zanesljiva; to voznik hitro ugotovi in si upa privoščiti tudi bolj dinamično izpeljavo ovinkov – podvozje to omogoča, čeprav je hkrati tudi dovolj udobno – ne nazadnje si vozno dinamiko lahko s pomočjo gumba sami uravnavamo. Testnega Active tourerja je poganjal 1,5 litrski bencinski 3 valjni turbo agregat, ki zmore 100 kilovatov – morda bi kdo pomislil, češ, da za BMWja to ni dovolj, a lahko potrdim, da se da avtomobil peljati dovolj dinamično in suvereno – ob porabi, ki se v povprečju lahko približa 6 litrom; lahko pa je bistveno višja, če Active tourerja priganjamo. Da gre vseeno za BMW, ne nazadnje potrdi tudi cena – 218i active tourer z nekaj dodatki pride mimogrede na 35 tisočakov. Da so se Bavarci resno spustili v enoprostorski segment, potrjuje tudi novica, da je že pripravljen 20 cm daljši in tudi nekoliko višji (torej prostornejši) Gran tourer, ki naj bi ga začeli prodajati junija.
866 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
V osemdesetih je Vitara, tudi s svojim imenom, spadala zraven k prvim prostočasnim aktivnostim mladih in uspešnih, v Sloveniji pa je pomagala vzdrževati marsikatero odročno kmetijo in omogočala opravljati poklic kakšnemu veterinarju ali gozdarju. Povedano drugače; če je pred recimo dvajsetimi leti kdo omenil Suzuki, so prisotni pomislili na Vitaro. Janez Martinčič se je poglobil tudi v motorje BMWja.
Suzuki je na slovenskem s približno enim odstotkom trga morebiti palček, a na globalnem trgu s to samosvojo znamko ni nobene šale. S tremi milijoni izdelanih vozil letno so deveti največji svetovni proizvajalec in tudi v Evropi se številke prodanih Suzukijev po nekaj letih spet dvigujejo. Ko smo omenili samosvojost in vsaj delno neodvisnost od svetovnih avtomobilskih globalizacijskih tokov, smo imeli v mislih tudi Suzukijevo zagledanost v majhne štirikolesno gnane avtomobile. Bilo je pred 45 leti, ko so pričeli razmišljati o takšnem avtomobilu in v sedemdesetih predstavili tudi pri nas prisotnega in kar priljubljenega Jimmnya. Na krilih uspeha tega malčka je nato v osemdesetih letih luč sveta, cest in tudi brezpotij, ugledala Vitara.
V osemdesetih je Vitara, tudi s svojim imenom, spadala zraven k prvim prostočasnim aktivnostim mladih in uspešnih, v Sloveniji pa je pomagala vzdrževati marsikatero odročno kmetijo in omogočala opravljati poklic kakšnemu veterinarju ali gozdarju. Povedano drugače; če je pred recimo dvajsetimi leti kdo omenil Suzuki, so prisotni pomislili na Vitaro.
To pomlad prihaja na svetovne ceste njena šesta generacija. Vendar tokrat ne gre le za logično nadaljevanje avtomobila, ki smo ga poznali kot “Grand Vitaro” temveč so snovalci dramatično spremenili poudarke avtomobila. Najprej so se ozrli na S-crossa, trenutno najbolj vročega Suzukijevega konja. Okoli njegove tehnično-mehanske zasnove, se pravi okoli dveh 1,6 litrskih motorjev in okoli 4 kolesnega pogona, so zgradili novo Vitaro. In po prvih vtisih izza volana lahko mirno zatrdimo, da jim je precej dramatični zasuk v filozofiji avtomobila v veliki meri uspel. Vitara šeste generacije je izjemno sodobno oblikovan avto. Pravzaprav za pregovorno vzhodnjaško oblikovalsko konservativnost celo presenetljivo oblikovan. V notranjosti je sicer skritih nekaj klasičnih, za evropski okus čudaških rešitev ali nedoslednosti, a nekaj trde plastike in svojstveno pojmovanje barvne razgibanosti kokpita, splošnega vtisa ne pokvari. Ne smemo pozabiti, da gre z nekaj več kot 4 metri dolžine za ne prav velik avtomobil, a avto opazovalcu deluje za številko večji. Tudi notranjost je prostorna, nekaj je za to moral žrtvovati prtljažnik. Ob suverenem štirikolesnem pogonu je v avtomobilu kar nekaj sodobnih asistenčnih sistemov, ki sicer niso tako bleščavo zapakirani, kot to počne evropska konkurenca, delujejo pa prav tako dobro.
Ob tem pa, tudi po prvih terenskih vožnjah v nadzorovanjem okolju, lahko z zadovoljstvom sporočamo, da je Vitara s svojim “AllGrip” pogonom, še vedno tudi več kot solidno terensko vozilo. Bencinski štirivaljnik je žal na voljo le s pet stopenjskim ročnim menjalnikom, dieslu so namenili šest stopenjsko pretikanje, ki iz avtomobila naredi tudi soliden družinsko-potovalen avto.
BMW od nekdaj prisega na vozila s pogonom na zadnja kolesa, tu do sedaj ni bilo odstopanja; res pa je tudi, da elektronika dandanes povprečnemu uporabniku praktično prikrije občutek, ali ima avtomobil pogon spredaj ali zadaj – prag nestabilnosti in možnosti za nenačrtovane zdrse je postavljen precej višje kot nekdaj. A zdaj se je zgodil velik preobrat tudi pri bavarskem proizvajalcu – na tržišče so poslali BMW serije 2 Active Tourer, ki ima pogon spredaj. Ne dvomim, mnogi ljubitelji znamke so verjetno v trenutku pribili: to ne more biti več pravi BMW. Mi bi rekli: avtomobil ima veliko tistega kar imajo BMWji, je pa res tak, kot ga pri tej eminentni bavarski znamki še ni bilo. 435 cm dolg limuzinski kombi nižjega srednjega razreda – tako izgleda. Kar zadeva prostornost in prilagodljivost, BMW Active Tourer ne zdrži primerjave s tistimi, ki kraljujejo v razredu, o tem ni dvoma. Kar zadeva kvaliteto in tehniko, tu pa je pravi BMW, o tem tudi ni dvoma. Kljub temu, da je avtomobil nekoliko privzdignjen, z višjim težiščem, je lega na cesti zanesljiva; to voznik hitro ugotovi in si upa privoščiti tudi bolj dinamično izpeljavo ovinkov – podvozje to omogoča, čeprav je hkrati tudi dovolj udobno – ne nazadnje si vozno dinamiko lahko s pomočjo gumba sami uravnavamo. Testnega Active tourerja je poganjal 1,5 litrski bencinski 3 valjni turbo agregat, ki zmore 100 kilovatov – morda bi kdo pomislil, češ, da za BMWja to ni dovolj, a lahko potrdim, da se da avtomobil peljati dovolj dinamično in suvereno – ob porabi, ki se v povprečju lahko približa 6 litrom; lahko pa je bistveno višja, če Active tourerja priganjamo. Da gre vseeno za BMW, ne nazadnje potrdi tudi cena – 218i active tourer z nekaj dodatki pride mimogrede na 35 tisočakov. Da so se Bavarci resno spustili v enoprostorski segment, potrjuje tudi novica, da je že pripravljen 20 cm daljši in tudi nekoliko višji (torej prostornejši) Gran tourer, ki naj bi ga začeli prodajati junija.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Počasi se bo treba odločiti: ali je črka Q bolj znana zaradi legendarnega vodje istoimenskih laboratorijev v filmih o Jamesu Bondu, ali zaradi Audijeve linije prostočasnih vozil?
Slovenci smo v evropskem vrhu kar zadeva stroške, ki smo jih pripravljeni nameniti svojemu avtomobilu. Pogosto napačno razmišljamo, koliko nas bo avtomobil pravzaprav mesečno stal in preveč naivno in pogumno sklepamo pogodbe za nakup. Koliko nas avtomobil v resnici stane?
Zapeljali smo se s hibridnim vozilom, potem pa smo se lotili fosilnih goriv: kakšna je razlika v izpustih škodljivih delcev med bencinskimi in dizelskimi, koliko časa bomo še vozili na tovrsten pogon in kako blizu so alternative, so vprašanja, na katera sta odgovarjala Tomaž Katrašnik s Strojne fakultete in Andrej Brglez.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Mercedesovi limuzini razreda E so se zdaj pridružili še kupe in karavan, ter All-Terrain, ki je bolj športno terenskega videza, jeseni pa se pripelje še kabriolet – torej bo družina E številna kot ni bila še nikoli. Oblikovno je E nastal po zamisli našega Roberta Lešnika, ki je z avtomobila pogumno izbrisal vse linije ter očistil površine, tako da so izginili vsi robovi in rezi, kar se nekako najbolj izrazito vidi pri kupeju, ki je precej zrasel – predvsem v dolžino.
Motoristična sezona se je spet začela tragično in najhuje bi bilo, da bi se s tem žalostnim dejstvom sprijaznili. Zato spet brskamo za rešitvami.
V avtomobilskem svetu je tema tega tedna salon, ki je razveselil avtomobilske navdušence po vsej Sloveniji. "Prejšnji teden pod Ponce, ta teden pod pločevino," je moto letošnjega konca marca.
Bog ne daj na motor brez čelade! Pa vendar, a obstajajo kakšne so razlike med čeladami? Kakovost zaščitnih motorističnih čelad se seveda preverja v tovarnah - obstajajo pa tudi drugačni testi, pravi vodja razvoja v Nolanu Alberto Salveti: "Seveda so tudi načini oziroma primerjalni preizkusi, ki jih izvajajo neodvisne ustanove. Če omenim eno, ki je v zadnjem obdobju po našem mnenju ena od najbolj verodostojnih in jo številni upoštevajo – gre za The Sharp Project, ki ga je financirala angleška vlada." To je neodvisna iniciativa, proizvajalci niso direktno vpeti v preizkuse, saj vlada odkupuje proizvode neposredno iz trgovin in jih izpostavi določenim testom. Ni sicer nujno, da ti natančno sledijo evropskim standardom, ampak gre za določen protokol preizkusov, ki so ga določili zato, ker se jim je zdel najbolj praktičen in pošten pri ocenjevanju ustreznosti proizvoda z vidika zaščite ponudbe. Za kupca je vprašanje kakovostnega nakupa ključno in seveda tudi zahtevno. Kako prepoznati kakovost, kako se orientirati, komu verjeti, pa preverite v oddaji. Svetuje Andrej Brglez.
Oddaja APM je tokrat na sporedu ravno sredi pomembnega tedna za avtomobilizem. V Ženevi so v začetku tedna razglasili evropski avto leta 2017, jutri pa se za obiskovalce odpre tudi 87. ženevski avtomobilski sejem. Vsi zainteresirani bodo lahko tam spoznali 148 novosti, organizatorji pričakujejo okrog 700 tisoč obiskovalcev. Še preden se začne gneča, pa sejem odprejo za novinarje. Med tistimi, ki so bili prvi na prizorišču, je bil tudi Janez Martinčič.
VW golf sedme generacije je osvežen – velike spremembe prinaša predvsem na področju modernih tehnologij in tehničnih inovacij.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Kaj bi z avtomobilom, ki gre preko 300 km/h, na naših cestah?? Kakorkoli, JM se je vozil s takim, seveda ne tako hitro, še posebej pa bomo zdaj previdni na odseku "štajerke" med Trojanami in Blagovico. Saj najbrž že veste, zakaj.
Brez dvoma bi lahko rekli, da se je tudi 24-terica avtomobilov, ki so vse od začetka izbora postali eden za drugim Slovenski avto leta, tudi leto za letom, vsak po svoje, dobro udomačila na naših cestah. Pred izborom novega zmagovalca napovedujemo dogajanje. O telefoniranju med vožnjo se v teh dneh spet posebej veliko govori – verjetno tudi med vožnjo v avtomobilih. Eden izmed predlogov je, da v zvezi s tem opravimo nekakšen »samotest« …
Javnost vznemirja nov Pravilnik o vzdrževanju cest. Prinaša manjše obveze v zvezi s pregledniško službo in nekatere spremembe v zvezi s pluženjem. Ali bo to res vplivalo na morebitno manjšo pretočnost prometa in manjšo varnost udeležencev - je odgovoril magister Zvonko Zavasnik, vodja Sektorja za ceste na Ministrstvu za infrastrukturo.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Neveljaven email naslov