Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Najprej se zapeljemo s še enim "blagim" hibridom - v novi fordovi kugi dizlskemu motorju pomaga električna baterija.
Pozdravimo prihod nove električne Škode enyaq iV (njen bratranec pri Volkswagnu je ID.4), zabeležimo nadaljevanje elektrifikacije pri Peugeotu (z modeloma e-208 in e-2008) in še enkrat poudarimo, da so otroški varnostni sedeži vse boljši, a še vedno se najde kakšen z napako.
Škoda ima dolgo zgodovino električno gnanih modelov, a tudi pri Peugeotu intenzivno širijo ponudbo svojih električnih in hibridnih vozil.
Naše kratko potovanje po svetu hibridnih vozil, katerih predstavnike smo opisali v nekaj preteklih oddajah, končujemo pri Fordu. In to z enim izmed eksotov. A še preden se posvetimo tehnologiji sami, si oglejmo današnjega šampiona. Fordova kuga je na račun imena doživela svoj delež bolj ali manj duhovitih pripomb, a po trinajstih letih, kar je z nami, smo se je lepo navadili. In ona nas. V svoji tretji generaciji je avtomobil, vsaj po našem skromnem mnenju, naredil velik korak naprej. Čeprav so mere običajne za razred SUV-jev stoji monolitno z zanimivim detajlom, ki jo najbolje označuje; območje karoserije okoli vrat je vbočeno, medtem ko v običajnem svetu na tem področju avtomobilskega oblikovanja prevladuje znamenita konveksnost. Notranjost je bolj klasična, a takoj moramo poudariti, da je avtomobil prostoren. Z nekaj čarovnije, ki se skriva v premični zadnji klopi, bo svoj prostor dobilo tako osebje kot tudi prtljaga.
In zdaj k hibridu. Inženirji so se lotili nenavadne kombinacije: dizelskega agregata in 48-voltne napetosti baterije ter oboje povezali v delujoč in tudi učinkovit pogonski sistem. Voznik na delovanje slednjega skoraj nima vpliva, le smeji se mu lahko, ko je poraba goriva trdno pod šestimi litri, v zasanjano postkoronsko popoldne pa se lahko zapeljemo tudi s samo 5 litri. To pa je za 1,7 tone težak avto impresiven rezultat. Ob tem pa daje pogonski sklop vedno na razpolago 2 litra dizelske prostornine s 110 kilovati in vsem navorom vred, ki sodi zraven. Menjalnik je bil v našem primeru ročni, namesto štirikolesnega pogona, ki ga dobavljajo v kuge po kapljicah, pa je na razpolago elektronski nabor voznih pomoči, ki smo ga lahko v tem neverjetno namočenem maju tudi preizkusili. Deluje, ampak čez kaj več kot urejen makadam slovenskega podeželja kuga ne zmore. Pri Fordu pa se ne bodo ustavili le pri "blagem hibridu" kot žurnalizem nekoliko neustrezno imenuje to kombinacijo pogona. Prihaja, čez čas tudi najverjetneje v našo oddajo, še priključni hibrid, in ker ima kuga v rokavu precej kombinacij motorja in menjalnikov ter tudi štirikolesni pogon, je z razlogom še vedno ena najbolj izpostavljenih predstavnikov svojega razreda.
Zdaj pa k stoodstotno električnim. Ofenziva se nadaljuje z nezmanjšanim tempom. Le ta sicer ni prehud, električno gnana vozila so še vedno niša. A zaradi pregovorne zelene komponente, vsak prihod pričakamo z dvignjenimi zastavami. Zadnja novost prihaja iz Škode. Oziroma iz koncerna VW, saj ni natančno določeno, kje se ena znamka začenja in kje druga končuje; pri električnih vozilih pa je slednja trditev še bolj izrazita. Ime je komplicirano in o etimologiji mogoče kaj več kdaj drugič. Škoda enyaq iV je, da ne bomo preveč skrivnostni, to, kar je pri volkswagnu ID.4.
Škoda ima dolgo zgodovino električno gnanih modelov, tudi s slovenskim doprinosom; konec devetdesetih se je po Mariboru prevažal električni favorit, sestavljen v laboratorijih tehnične fakultete. Ampak, kot za marsikaj lastne pameti, lahko zapišemo, da je živel pred svojim časom. Škoda enyaq iV je srednje velik SUV s povsem električnim pogonskim sklopom. Najbolj nas zanimajo dosegi in ob močnejši izpeljanki baterije s shranjenimi 82 kilovatnimi urami, jih nova škoda po tovarniških podatkih prevozi 520, kar pa je zelo spodbudno. Zelo atraktiven avto posega v jutrišnji dan tudi pri drugih tehnologijah, ki jih omogoča ali celo vpeljuje. Ali gre z enyaqom škoda v električni preboj v tem razredu je nekoliko prezgodaj zatrditi. Svoje bodo prav gotovo povedali testi in natančnejše analize ter seveda kupci. Ti so, po prvih podatkih, novi električni škodi več kot naklonjeni.
Tudi pri Peugeotu intenzivno širijo ponudbo električnih in hibridnih vozil. Priključnim hibridom 3008 in modelom 508, pa električnim prevoznikom e-traveller ter e-expert kombiju in furgonu sta se zdaj pridružila še kombilimuzina e-208 in križanec e-2008. Pri novincih, ki so ju pred dnevi uradno predstavili, za pogon skrbi 100-kilovatni elektromotor, baterija s kapaciteto 50 kilovatnih ur, ki je vgrajena pod sedeže vozila, pa naj bi zagotavljala nekaj čez 300 kilometrov dosega. Osnovni model e-208 z upoštevanjem subvencije stae 24 tisočakov, e-2008 je dvatisočaka in pol dražji. V ceno je všteta tudi domača polnilnica. Sicer kmalu pričakujejo še prihod električnih boxerja, rifterja in partnerja furgon, konec leta pa se pripelje tudi novi Peugeot 308, tudi hibridna različica, 2023 pa še električna.
Ko smo že pri Peugeotu in prizadevanjih za zmanjšanje škodljivih emisij: znamka bo od letošnjega leta dalje v segmentu kompaktnih gospodarskih vozil iz serijske proizvodnje ponujala električno izvedenko s pogonom na vodikove gorivne celice. To bo novi model e-expert hydrogen.
Še za najmlajše poskrbimo. AMZS je v sodelovanju s partnerskimi klubi in organizacijami za varstvo potrošnikov opravila test 29 otroških varnostnih sedežev. Testiranje je sicer pokazalo, da so sedeži v povprečju vse boljši, nekaj pa jih vendarle ni brez napak. 21 sedežev je povsem ustreznih, trije so zadovoljivi, za peterico pa odsvetujejo nakup. Podrobnejše rezultate najdete na spletni strani AMZS.
866 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Najprej se zapeljemo s še enim "blagim" hibridom - v novi fordovi kugi dizlskemu motorju pomaga električna baterija.
Pozdravimo prihod nove električne Škode enyaq iV (njen bratranec pri Volkswagnu je ID.4), zabeležimo nadaljevanje elektrifikacije pri Peugeotu (z modeloma e-208 in e-2008) in še enkrat poudarimo, da so otroški varnostni sedeži vse boljši, a še vedno se najde kakšen z napako.
Škoda ima dolgo zgodovino električno gnanih modelov, a tudi pri Peugeotu intenzivno širijo ponudbo svojih električnih in hibridnih vozil.
Naše kratko potovanje po svetu hibridnih vozil, katerih predstavnike smo opisali v nekaj preteklih oddajah, končujemo pri Fordu. In to z enim izmed eksotov. A še preden se posvetimo tehnologiji sami, si oglejmo današnjega šampiona. Fordova kuga je na račun imena doživela svoj delež bolj ali manj duhovitih pripomb, a po trinajstih letih, kar je z nami, smo se je lepo navadili. In ona nas. V svoji tretji generaciji je avtomobil, vsaj po našem skromnem mnenju, naredil velik korak naprej. Čeprav so mere običajne za razred SUV-jev stoji monolitno z zanimivim detajlom, ki jo najbolje označuje; območje karoserije okoli vrat je vbočeno, medtem ko v običajnem svetu na tem področju avtomobilskega oblikovanja prevladuje znamenita konveksnost. Notranjost je bolj klasična, a takoj moramo poudariti, da je avtomobil prostoren. Z nekaj čarovnije, ki se skriva v premični zadnji klopi, bo svoj prostor dobilo tako osebje kot tudi prtljaga.
In zdaj k hibridu. Inženirji so se lotili nenavadne kombinacije: dizelskega agregata in 48-voltne napetosti baterije ter oboje povezali v delujoč in tudi učinkovit pogonski sistem. Voznik na delovanje slednjega skoraj nima vpliva, le smeji se mu lahko, ko je poraba goriva trdno pod šestimi litri, v zasanjano postkoronsko popoldne pa se lahko zapeljemo tudi s samo 5 litri. To pa je za 1,7 tone težak avto impresiven rezultat. Ob tem pa daje pogonski sklop vedno na razpolago 2 litra dizelske prostornine s 110 kilovati in vsem navorom vred, ki sodi zraven. Menjalnik je bil v našem primeru ročni, namesto štirikolesnega pogona, ki ga dobavljajo v kuge po kapljicah, pa je na razpolago elektronski nabor voznih pomoči, ki smo ga lahko v tem neverjetno namočenem maju tudi preizkusili. Deluje, ampak čez kaj več kot urejen makadam slovenskega podeželja kuga ne zmore. Pri Fordu pa se ne bodo ustavili le pri "blagem hibridu" kot žurnalizem nekoliko neustrezno imenuje to kombinacijo pogona. Prihaja, čez čas tudi najverjetneje v našo oddajo, še priključni hibrid, in ker ima kuga v rokavu precej kombinacij motorja in menjalnikov ter tudi štirikolesni pogon, je z razlogom še vedno ena najbolj izpostavljenih predstavnikov svojega razreda.
Zdaj pa k stoodstotno električnim. Ofenziva se nadaljuje z nezmanjšanim tempom. Le ta sicer ni prehud, električno gnana vozila so še vedno niša. A zaradi pregovorne zelene komponente, vsak prihod pričakamo z dvignjenimi zastavami. Zadnja novost prihaja iz Škode. Oziroma iz koncerna VW, saj ni natančno določeno, kje se ena znamka začenja in kje druga končuje; pri električnih vozilih pa je slednja trditev še bolj izrazita. Ime je komplicirano in o etimologiji mogoče kaj več kdaj drugič. Škoda enyaq iV je, da ne bomo preveč skrivnostni, to, kar je pri volkswagnu ID.4.
Škoda ima dolgo zgodovino električno gnanih modelov, tudi s slovenskim doprinosom; konec devetdesetih se je po Mariboru prevažal električni favorit, sestavljen v laboratorijih tehnične fakultete. Ampak, kot za marsikaj lastne pameti, lahko zapišemo, da je živel pred svojim časom. Škoda enyaq iV je srednje velik SUV s povsem električnim pogonskim sklopom. Najbolj nas zanimajo dosegi in ob močnejši izpeljanki baterije s shranjenimi 82 kilovatnimi urami, jih nova škoda po tovarniških podatkih prevozi 520, kar pa je zelo spodbudno. Zelo atraktiven avto posega v jutrišnji dan tudi pri drugih tehnologijah, ki jih omogoča ali celo vpeljuje. Ali gre z enyaqom škoda v električni preboj v tem razredu je nekoliko prezgodaj zatrditi. Svoje bodo prav gotovo povedali testi in natančnejše analize ter seveda kupci. Ti so, po prvih podatkih, novi električni škodi več kot naklonjeni.
Tudi pri Peugeotu intenzivno širijo ponudbo električnih in hibridnih vozil. Priključnim hibridom 3008 in modelom 508, pa električnim prevoznikom e-traveller ter e-expert kombiju in furgonu sta se zdaj pridružila še kombilimuzina e-208 in križanec e-2008. Pri novincih, ki so ju pred dnevi uradno predstavili, za pogon skrbi 100-kilovatni elektromotor, baterija s kapaciteto 50 kilovatnih ur, ki je vgrajena pod sedeže vozila, pa naj bi zagotavljala nekaj čez 300 kilometrov dosega. Osnovni model e-208 z upoštevanjem subvencije stae 24 tisočakov, e-2008 je dvatisočaka in pol dražji. V ceno je všteta tudi domača polnilnica. Sicer kmalu pričakujejo še prihod električnih boxerja, rifterja in partnerja furgon, konec leta pa se pripelje tudi novi Peugeot 308, tudi hibridna različica, 2023 pa še električna.
Ko smo že pri Peugeotu in prizadevanjih za zmanjšanje škodljivih emisij: znamka bo od letošnjega leta dalje v segmentu kompaktnih gospodarskih vozil iz serijske proizvodnje ponujala električno izvedenko s pogonom na vodikove gorivne celice. To bo novi model e-expert hydrogen.
Še za najmlajše poskrbimo. AMZS je v sodelovanju s partnerskimi klubi in organizacijami za varstvo potrošnikov opravila test 29 otroških varnostnih sedežev. Testiranje je sicer pokazalo, da so sedeži v povprečju vse boljši, nekaj pa jih vendarle ni brez napak. 21 sedežev je povsem ustreznih, trije so zadovoljivi, za peterico pa odsvetujejo nakup. Podrobnejše rezultate najdete na spletni strani AMZS.
Tovorna kolesa so robustni dvo- ali tricikli, ki imajo prikolico ali prtljažnik že vgrajen. Na naših cestah in kolesarskih stezah jih še ne vidimo veliko, so pa skoraj obvezna oprema družin na Danskem in v zadnjih letih tudi v Berlinu. V nemški prestolnici smo spoznavali, kako eden od zadnjih hitov nove mobilnosti deluje v praksi.
Irska je velika za dobre tri Slovenije, ima 4,7 milijona prebivalcev. Obe državi se soočata s podobnimi prometnimi izzivi, predvsem kako zagotoviti učinkovit javni promet in periferijo bolje povezati z mesti. Na Irskem želijo s konkretnim akcijskim načrtom v naslednjih letih občutno povečati število uporabnikov javnega prometa in hkrati vsaj za 10 odstotkov zmanjšati število prevoženih kilometrov z avtomobili na fosilna goriva. Kako bodo ozelenili javni promet? Katere so še druge prakse, ki bi jih morda kazalo posnemati? Kako trajnostno urejajo promet v prestolnici Dublin in kaj je knjižnica koles?
Gneče na cestah in zastoji – tudi letos smo jim priča. Tistih, ki potujejo z avtomobili, je še vedno veliko, morda celo več kot pred leti. Da je avtomobil še vedno zmagovalec, kar zadeva poletna počitniška potovanja, potrjuje tudi Andrej Brglez.
Najbrž ga ni junaka, ki ne bi že kdaj za volanom začutil t. i. spomladansko utrujenost, nekaterim se razvleče tudi na druge letne čase. Ko smo aktivni udeleženci v prometu, zna biti taka utrujenost zelo neugodna, tudi nevarna. Malo pobrskajte po spominu in hitro se boste spomnili, da vas je že kdaj med vožnjo nadlegovala - vsem žal ne uspe, da bi do konca vožnje obdržali odprte oči. Praktično ga ni recepta, ki bi nas obdržal budne, razen morda krajšega odmora z drmežem. Da spomladanska utrujenost obstaja, potrjuje tudi Andrej Brglez.
O testu dvanajstih otroških koles z 20-palčnimi kolesi različnih cenovnih razredov, ki ga je opravila AMZS. To so kolesa, s katerimi otroci naredijo korak dlje v smeri odraslosti in tudi neodvisnosti od staršev. Ena od ugotovitev testa pravi, da je kar pet dražjih otroških koles zaradi varnostnih pomanjkljivosti dobilo slabšo oceno. Torej je test znova dokazal, da visoka cena ne zagotavlja nujno večje kakovosti.
V starem mestnem jedru Kranja, kjer je podobno kot tudi v drugih mestih po Sloveniji vozlišče neštetih poti, bomo spremljali sodoben mobilnostni mestni utrip. Pripravljen bo poligon, na katerega se bodo lahko mimoidoči podali z različnimi urbanimi prevoznimi sredstvi; tako se dogajajo "trki" različnih prevoznih sredstev in hitrosti. Nazorno prikažemo, da niti zakonske omejitve niti posodabljanje infrastrukture ne morejo slediti hitremu tempu razvoja novih mobilnosti v mestih, zato je za varno ter udobno mestno premikanje nujno sobivanje in sodelovanje.
V Centru varne vožnje AMZS na Vranskem je bilo še zadnje dejanje letošnjega izbora za najboljšo mlado voznico in najboljšega mladega voznika Slovenije. V finalu je tekmovalo deset deklet in deset fantov, največ znanja in veščin pa sta pokazala 24-letna študentka fizioterapije Ana Menegalija in 20-letni študent višje policijske šole Matic Tovornik, ki bosta Slovenijo zastopala na FIA evropskem tekmovanju za najboljšega mladega voznika, ki bo oktobra v Avstriji. Tekmovanje so komentirali predstavnik policije Matjaž Leskovar, predsednica Rdečega križa Slovenije Vesna Mikuž in vodja področja varna mobilnost pri AMZS Erik Logar.
Električnih vozil je na cesti vse več, zato marsikoga zanima, kako je s servisom, kakšni so predpisani intervali in ali so kakšne razlike med servisiranjem električnega in klasičnega vozila.
Že 100 in več let je tega, kar se je tudi v avtomobilski industriji razvil odnos med delodajalcem in delojemalcem, in seveda je jasno, da so se kmalu začeli pojavljati konflikti, nesoglasja, pogajanja, iskanja razmerja za primerno plačilo in boljše pogoje dela, pa seveda tudi stavke.
Ve se, da so motoristi ena izmed najbolj izpostavljenih in ranljivih skupin udeležencev v prometu. Po letu 2021, ki je bilo za motoriste in mopediste res črno, je bila lani statistika manj neprijazna, upamo seveda, da bo letos še manj nesreč. Andrej Brglez spomni, kaj je najpomembneje zdaj spomladi, da čim bolj zmanjšamo možnost, da se nam zgodi kaj neprijetnega, potem pa še Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije, opozori, da niso vedno vsega krivi le motoristi.
Baterije nas spremljajo že zelo dolgo, a še nikoli se nismo toliko pogovarjali o njih kot v zadnjih letih, ko so jih začeli vgrajevati v električne avtomobile. Postajajo nekakšen center zelenega energetskega prehoda, mi pa živimo v regiji, ki je baterijsko izjemno močna. V Sloveniji imamo veliko znanja na področju kemije. O tem spregovori dr. Robert Dominko s Kemijskega inštituta v Ljubljani, ki je eden izmed najboljših inštitutov za raziskovanje baterijske kemije na svetu.
Finska prestolnica ima učinkovit javni promet, ki temelji na učinkovitem prepletu tramvajev, vlakov, metroja in avtobusov. Vrhunska digitalizacija omogoča odlično dostopnost, javni upravljalec prometa pa se namerava celo povezovati s komercialnimi ponudniki kot sta Uber in Bolt, saj je končni cilj še večja učinkovitost prometa in manj avtomobilov v središču mesta. Kaj se lahko naučimo iz finskega primera?
Poleg novosti v avtomobilsko-prometnem svetu, sledi še sprehod po Beograjskem sejmu avtomobilov. Nabirali smo vtise pri obiskovalcih in se spraševali, kako jim še vedno uspeva pripraviti tako razstavo, medtem ko tovrstni mednarodni saloni drugod po svetu zapirajo vrata.
Tokrat bodo minute za mobilnost spet precej naelektrene. Janez Martinčič in Andrej Brglez ugotavljata, da je električna mobilnost dejstvo, da je avtomobilov iz dneva v dan vedno več in da pravzaprav nima smisla debatirati in se prepirati, ali bi ali ne bi na elektriko. Usmeritev je zapovedana in treba se bo pač prilagoditi. Res nima smisla, da se polariziramo še na tem področju.
Pred 50 leti je nemški avtomobilski klub ADAC izvedel in objavil prvi test pnevmatik. Tako so zdaj avtomobilski klubi in potrošniške organizacije, ki sodelujejo pri testih pripravili test 50-letnih pnevmatik. To je tudi prvi test, pri katerem so v skupno oceno vključena tudi trajnostna merila.
Sašo Knez je trboveljski podjetnik, ki ga je v poslovne vode potegnilo navdušenje do letenja. V podjetju so med drugim specializirani tudi za sestavljanje simulatorjev letenja in ker zeleni prehod zadeva tudi letala, je elektrifikacija na tem področju seveda ena od vodilnih tem.
V tem stoletju v Sloveniji še nismo imeli tako skromne prodaje novih osebnih avtomobilov. Pod 50 tisoč je bilo prodanih le še leta 2012, zdaj pa smo torej dosegli nov rekord, prodanih je bilo le nekaj čez 46 tisoč vozil.
Nemčija je znana kot edina država v Evropi, kjer ni omejitve hitrosti na avtomobilskih cestah. No, od vseh avtocest jih je približno tretjina, kjer zares ni omejitev, pa še tam je po večini gneča, tako da o kakšnih visokih hitrostih lahko samo sanjamo. Zdaj ni prvič, da so v Nemčiji spet glasnejši tisti, ki bi radi uzakonili omejitev hitrosti, in morda jim bo nekoč tudi uspelo, a za zdaj se zdi, da bo ostalo vse tako, kot je bilo. Andrej Brglez spomni, da so prav v Nemčiji pred dobrim stoletjem zgradili prve kilometre avtomobilske ceste.
Tokrat nas zanimajo stroški uporabe avtomobila. Časi so taki, da marsikateri družinski proračun ne zdrži več visokih stroškov, tako nas bo vedno več, ki bomo izračunavali, koliko nas lastništvo oziroma uporaba stane in razmišljali, kako bi zmanjšali stroške. Morda imamo pri hiši dva, morda tudi več avtomobilov – ali res vse nujno potrebujemo? Ali imamo kakšno sprejemljivo alternativo, ki bi nam lahko pocenila vožnjo? Izračun uporabe avtomobila nam je na voljo na spletu, več razloži Boštjan Okorn iz Zveze Potrošnikov Slovenije.
Večina poslušalcev je verjetno seznanjenih z novim zakonom o varstvu potrošnikov. Ker se naša oddaja ukvarja z mobilnostjo v najširšem pomenu besede, vas bomo zdajle spomnili na spremembe, ki po novem nastopijo ob nakupu rabljenega vozila. Spremembe veljajo za vozila, ki so bila kupljena po 26. januarju. O bistvenih novostih Boštjan Okorn iz ZPS. Zabeležimo uradni prihod kitajske znamke MG v Slovenijo, dodamo nekaj vtisov o kitajskem električarju Aiways U5, pa tudi o volkswagnovem modelu T-roc, ki je postal izjemno pomemben za nemški koncern.
Neveljaven email naslov