Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Vidova zahvala

08.06.2015

Letošnje šolsko leto je bilo za srednješolca Vida povsem drugačno od lanskega, ko je moral veliko honorarno delati, da so z družino sploh lahko plačevali stroške, ko je sanjal o lastnem kovčku z orodjem, nujnim za praktičen del šolanja in vsaj kakšni brezskrbni uri druženja s prijatelji. Družini je namreč znova, že petič grozila selitev, negotovo pa je bilo, ali bo srednjo šolo sploh lahko končal. Leto kasneje prav zaradi pomoči poslušalcev že načrtuje šolanje na fakulteti!

Ni mu več treba delati in lagati zaradi izostankov v šoli. Prihodnost se mu zdi svetla

“Popolnoma drugače živimo. Opravljam morda le še en odstotek vsega dela, ki sem ga lani, veliko sem pri pouku, zdravje je neprimerno boljše, celo preselili smo se v večje, a cenejše stanovanje. Živim čisto drugačno življenje, veliko več se družim s prijatelji, nekajkrat smo bili celo v kinu in na izletih. Počasi poskušam nadomestiti vse, kar sem v minulih letih zamudil,” je dogajanje v zadnjem letu na kratko povzel srednješolec Vid, ki smo ga predstavili ob koncu lanskega šolskega leta. Njegova družina je namreč zaradi brezposelnosti staršev izgubila stanovanje, preživeli so deložacijo in še tri selitve. Da bi lahko obdržali vsaj zadnje, najemniško stanovanje, je moral kot srednješolec še veliko honorarno delati. Pri pouku je bil le redko, prešolal se je in izgubil dva letnika, zelo pa je trpelo tudi njegovo zdravje. Svoje želje po izobraževanju je moral močno zmanjšati.

Spet imamo dom!

“Pomoč je bila res obsežna, dobili smo veliko hrane in vsega drugega, tudi zbrani denar nam je zelo veliko pomagal. Z njim smo poplačali skoraj vse dolgove in se preselili v večje, a cenejše stanovanje. Tam se počutimo res izvrstno in veseli smo, da smo po toliko selitvah in nenehnem strahu, kdaj bo spet treba drugam, našli prostore, ki smo jih lahko najeli dolgoročno. Spet imamo dom. Po dolgem času znova jemo skupaj za isto mizo, ker imamo dovolj hrane za vse tri … Ljudje so res fantastični!”
“Zelo mi je odleglo tudi, da sem lahko spregovoril o svoji stiski, povedal za svojo bolečino in bil slišan, čeprav anonimno. Vedel sem, da nekdo tam zunaj razume, kako težko mi je. Tudi moje zdravje se je zelo popravilo.”

Ni mi več treba delati in lagati zaradi izostankov v šoli

“Veliko več sem pri pouku, profesorji so me zelo pohvalili. Nisem pričakoval, da se bom še kdaj tako dobro razumel z njimi, saj je bilo v minulih letih pri nekaterih res veliko nerazumevanja za mojo stisko. Pa tudi s sošolci se veliko več družimo, letos sem bil celo na šolski ekskurziji in je bilo fantastično! Najpomembneje pa je, da mi ni treba več lagati o tem, zakaj sem manjkal, pa tudi oni me ne zafrkavajo več zaradi nenehnih odsotnosti. Prav lepo se imamo.”

Laže mi je zjutraj vstati z zavedanjem, da lahko grem v šolo brez slabe vesti, da se mi ni treba spraševati, ali ne bi bilo bolje, da grem raje delat, ker je že toliko položnic neplačanih. Veliko laže je tudi po šoli, naredim domače naloge, se naučim snov in potem sem prost.

“Veliko več se družim s prijatelji, in ker imam čas, da pomagam v krajevnem študentskem klubu, so me celo povabili na izlet v Latvijo, popolnoma zastonj. Tega se res neizmerno veselim. Noro lepo leto je za menoj!”

Podjetje mi je dodelilo štipendijo!

“Ker sem delal, nisem bil upravičen do štipendije in tudi letos nisem. Je pa mojo zgodbo slišal neki gospod in mi za to leto podaril štipendijo, ki mi je res veliko pomenila in mi pomagala, da sem imel denar za vozovnico, šolske potrebščine, pa še za plačilo kakšne položnice je ostalo. Veliko manj bremena sem nosil zaradi tega, veliko manj sem delal. Pravzaprav delam le še toliko, da vem, kje sem, da se ne razpustim in ne začnem divjati naokoli,” se šali Vid.

Prihodnost je zdaj svetla in lepa

“Prihodnost je zdaj res svetla in lepa in pričakujem jo z odprtimi rokami. Načrtujem celo študij na fakulteti. Ne vem še, za katero bi se odločil, a zagotovo bom študiral. Nikoli si nisem mislil, da mi bo kdaj dana taka možnost glede na to, kako težko smo živeli. Zdaj pa se tega zelo veselim.”


Botrstvo

545 epizod


Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.

Vidova zahvala

08.06.2015

Letošnje šolsko leto je bilo za srednješolca Vida povsem drugačno od lanskega, ko je moral veliko honorarno delati, da so z družino sploh lahko plačevali stroške, ko je sanjal o lastnem kovčku z orodjem, nujnim za praktičen del šolanja in vsaj kakšni brezskrbni uri druženja s prijatelji. Družini je namreč znova, že petič grozila selitev, negotovo pa je bilo, ali bo srednjo šolo sploh lahko končal. Leto kasneje prav zaradi pomoči poslušalcev že načrtuje šolanje na fakulteti!

Ni mu več treba delati in lagati zaradi izostankov v šoli. Prihodnost se mu zdi svetla

“Popolnoma drugače živimo. Opravljam morda le še en odstotek vsega dela, ki sem ga lani, veliko sem pri pouku, zdravje je neprimerno boljše, celo preselili smo se v večje, a cenejše stanovanje. Živim čisto drugačno življenje, veliko več se družim s prijatelji, nekajkrat smo bili celo v kinu in na izletih. Počasi poskušam nadomestiti vse, kar sem v minulih letih zamudil,” je dogajanje v zadnjem letu na kratko povzel srednješolec Vid, ki smo ga predstavili ob koncu lanskega šolskega leta. Njegova družina je namreč zaradi brezposelnosti staršev izgubila stanovanje, preživeli so deložacijo in še tri selitve. Da bi lahko obdržali vsaj zadnje, najemniško stanovanje, je moral kot srednješolec še veliko honorarno delati. Pri pouku je bil le redko, prešolal se je in izgubil dva letnika, zelo pa je trpelo tudi njegovo zdravje. Svoje želje po izobraževanju je moral močno zmanjšati.

Spet imamo dom!

“Pomoč je bila res obsežna, dobili smo veliko hrane in vsega drugega, tudi zbrani denar nam je zelo veliko pomagal. Z njim smo poplačali skoraj vse dolgove in se preselili v večje, a cenejše stanovanje. Tam se počutimo res izvrstno in veseli smo, da smo po toliko selitvah in nenehnem strahu, kdaj bo spet treba drugam, našli prostore, ki smo jih lahko najeli dolgoročno. Spet imamo dom. Po dolgem času znova jemo skupaj za isto mizo, ker imamo dovolj hrane za vse tri … Ljudje so res fantastični!”
“Zelo mi je odleglo tudi, da sem lahko spregovoril o svoji stiski, povedal za svojo bolečino in bil slišan, čeprav anonimno. Vedel sem, da nekdo tam zunaj razume, kako težko mi je. Tudi moje zdravje se je zelo popravilo.”

Ni mi več treba delati in lagati zaradi izostankov v šoli

“Veliko več sem pri pouku, profesorji so me zelo pohvalili. Nisem pričakoval, da se bom še kdaj tako dobro razumel z njimi, saj je bilo v minulih letih pri nekaterih res veliko nerazumevanja za mojo stisko. Pa tudi s sošolci se veliko več družimo, letos sem bil celo na šolski ekskurziji in je bilo fantastično! Najpomembneje pa je, da mi ni treba več lagati o tem, zakaj sem manjkal, pa tudi oni me ne zafrkavajo več zaradi nenehnih odsotnosti. Prav lepo se imamo.”

Laže mi je zjutraj vstati z zavedanjem, da lahko grem v šolo brez slabe vesti, da se mi ni treba spraševati, ali ne bi bilo bolje, da grem raje delat, ker je že toliko položnic neplačanih. Veliko laže je tudi po šoli, naredim domače naloge, se naučim snov in potem sem prost.

“Veliko več se družim s prijatelji, in ker imam čas, da pomagam v krajevnem študentskem klubu, so me celo povabili na izlet v Latvijo, popolnoma zastonj. Tega se res neizmerno veselim. Noro lepo leto je za menoj!”

Podjetje mi je dodelilo štipendijo!

“Ker sem delal, nisem bil upravičen do štipendije in tudi letos nisem. Je pa mojo zgodbo slišal neki gospod in mi za to leto podaril štipendijo, ki mi je res veliko pomenila in mi pomagala, da sem imel denar za vozovnico, šolske potrebščine, pa še za plačilo kakšne položnice je ostalo. Veliko manj bremena sem nosil zaradi tega, veliko manj sem delal. Pravzaprav delam le še toliko, da vem, kje sem, da se ne razpustim in ne začnem divjati naokoli,” se šali Vid.

Prihodnost je zdaj svetla in lepa

“Prihodnost je zdaj res svetla in lepa in pričakujem jo z odprtimi rokami. Načrtujem celo študij na fakulteti. Ne vem še, za katero bi se odločil, a zagotovo bom študiral. Nikoli si nisem mislil, da mi bo kdaj dana taka možnost glede na to, kako težko smo živeli. Zdaj pa se tega zelo veselim.”


19.06.2023

Digitalne neenakosti: najbolj ranljivi mladi in starejši

Živimo v družbi, ki je vedno bolj prepletena s tehnologijami. Zato je tudi vedno bolj pomembno, kakšne so naše digitalne veščine. Prejšnji teden je na ljubljanski Fakulteti za družbene vede potekal simpozij Digitalne neenakosti v postpandemičnem času, ki ga je organiziral Center za družboslovno informatiko. Na simpoziju so govorci med drugim izpostavili, kako je na digitalne neenakosti vplivala pandemija covida-19, katere so najbolj ranljive skupine v naši družbi in kaj lahko naredimo, da postanemo bolj vključujoča družba.


12.06.2023

Športnovzgojni kartoni so na drastičen upad opozorili že kmalu

Da bodo ukrepi ob epidemiji, ki so zahtevali skorajda rekordno dolgo zaprtje vseh šol, pustili posledice tudi na gibalnih sposobnostih otrok, je bilo jasno že kmalu po začetku epidemije. Športnovzgojni karton, ki že več kot 45 let zbira podatke o otrocih, je namreč izjemno dober vir podatkov, in ti so na drastičen upad opozorili že zelo kmalu. Toda kljub jasnim pozivom strokovnjakov, da so nujni hitri ukrepi v šolah, se je zgodilo mnogo premalo. Letošnji rezultati, v katerih so že obdelani podatki več kot 40.000 otrok, to dokazujejo, so pred dnevi potrdili strokovnjaki na javni predstavitvi v organizaciji Slovenske tiskovne agencije.


05.06.2023

Tudi med kemoterapijami sta z mamo dolgo živeli samo od jogurtov iz humanitarne pomoči

Med mladimi, ki te dni zaključujejo šolsko leto, tudi letos ni Mojce. Da sta z mamo sploh lahko preživeli, ji je že od 15 leta pomagala delati v kuhinji. Ko je mama zbolela za rakom, je sama prevzela skrb tako za bolno mamo kot za finančno preživetje.


29.05.2023

Pomoč na voljo vsem, a je običajno ne dobijo tisti, ki bi jo najbolj potrebovali

Številne napovedane spremembe v šolskem sistemu bi morale veliko pozornosti nameniti zmanjšanju razslojevanja med otroki in ustvarjanju socialno pravičnejše šole, so prepričani v Socialni zbornici Slovenije, osrednjem strokovnem združenju na področju socialnega varstva pri nas. Ker trenutno kaže, da zastavljene reforme tega ne bodo upoštevale v zadostni meri, so ustanovili posebno Sekcijo za vzgojo v skupnosti, ki bo opozarjala tako na nujne zakonske spremembe v šolstvu kot na težave v izvajanju obstoječe zakonodaje. Pomoči, ki je na papirju na voljo vsem, namreč po njihovem mnenju običajno ne dobijo tisti, ki bi jo najbolj potrebovali.


22.05.2023

V šolo hodi vse več utrujenih in lačnih otrok

Petič v zadnjih dveh desetletjih je tudi v Sloveniji potekala mednarodna raziskava bralne pismenosti. Opravljena je med četrtošolci, ki so v 57 državah z vsega sveta reševali identične pisne teste. Po tem, ko je od leta 2001 Slovenija nenehno dobro napredovala, so najnovejši rezultati, ki zajemajo stanje v letu 2021, precej slabši. Skrbi pa tudi podatek, da v šolo hodi vse več utrujenih in lačnih otrok. Kakšno stanje je pokazala raziskava in kaj bo treba ukreniti?


15.05.2023

Po več kot 10 selitvah je soba v dijaškem domu več kot le začasno bivališče

"Kakih deset ali enajstkrat smo se selili," sogovornica, mama dveh otrok, prešteje začasna bivališča, ki jih je z otrokoma zamenjala v nekaj letih po odhodu iz nasilja in alkohola polnega zakona. Prav takrat je bil tudi čas vpisa hčerke v srednjo šolo. Ker sogovornica že dolgo dela v triizmenskem delu v proizvodnji za minimalno plačo, je denarja zmanjkovalo že za plačevanje najemnine, varščine, stroškov življenja in selitev, včasih tudi za hrano… Dilema, ali hčerki kljub temu omogočiti vpis v želeno šolo, zaradi katerega bi bila selitev v dijaški dom najbolj smiselna, a tudi najdražja rešitev, je bila zelo velika, saj subvencij tudi za otroke iz najrevnejših družin ni. In ker je bila hči v dijaškem domu zadovoljna, ker je po neštetih selitvah soba v domu postala ena redkih in pomembnih stalnic v njenem življenju, je bila pridobljena subvencija Dijaškega sklada programa Botrstvo izjemno dragocena in je zanjo hvaležna še sedaj, ko je hči že uspešna študentka.


08.05.2023

Po 7 letih in več kot 1,1 mio € donacij je čas, da svojo odgovornost sistemsko prevzame država

Dijaški sklad programa Botrstvo v Sloveniji je pred sedmimi leti nastal zaradi slabo urejenega subvencioniranja za bivanje v dijaških domovih za tiste dijake, ki prihajajo iz finančno šibkejših okolij. Ne glede na finančne stiske družin je namreč subvencija za bivanje največ dobrih 85€, kar zadošča za približno četrtino mesečnega stroška bivanja v dijaškem domu. Dijaki že sedmo leto pomoč pri subvencioniranju lahko dobijo pri Dijaškem skladu programa Botrstvo, kjer pa je količina pomoči povsem odvisna od zbranih donacij. Po sedmih letih, v katerih je sklad več kot upravičil svoj obstoj, bi zato bil čas, da subvencije plačil za dijaške domove, ki so v lasti države in v katerih so zaposleni javni uslužbenci, prevzame država, so prepričani pri ZPM LJ Moste Polje. Svoje argumente so naslovili tudi na pristojni ministrstvi.


28.04.2023

Kakšna so otroštva tistih, katerih starši delajo za minimalne plače?

Društvo Delavska svetovalnica že nekaj let javnost s konkretnimi primeri svojih članov obvešča in ozavešča, kaj vse se v delovnih razmerjih dogaja najbolj podcenjenim in najnižje plačanim zaposlenim pri nas. Pogosto pa za temi zgodbami, skupaj s stiskami svojih staršev, živijo tudi otroci. Kakšna so otroštva tistih, katerih starši delajo za minimalne plače, ki težko dobijo v najem še tako slaba stanovanja, v družinah kjer ob 12-urnih izmenah zmanjka časa in energije in kako vse skupaj poslabšujejo še administrativne ovire in zakonske luknje? Z njimi se skozi včasih res težke življenjske trenutke prebija tudi predsednik Društva Delavska svetovalnica Goran Lukić.


21.04.2023

Če smo otroci, še ne pomeni, da se nas stvari ne dotaknejo

V luči medvrstniškega nasilja, ki se med osnovnošolci zadnje čase žal prepogosto dogaja, zdaj osvetljujemo še eno pomembno osnovnošolsko tematiko. Kako mladi razumejo duševno zdravje, komu sploh zaupajo, kako nanje vpliva klima v razredu in kaj lahko starejši spremenijo, da se bodo počutili sprejete?


17.04.2023

Zares brezplačno šolanje bi moralo tudi v očeh države pomeniti investicijo v prihodnost

Vpis v srednje šole in s tem izbira poklica, morda za vse življenje, je pomembna prelomnica v življenju mladostnikov. Nanjo bi najbolj moralo vplivati predvsem to, kaj bodočega dijaka zanima, navdušuje in v čem bi lahko bil res dober, ne pa to, kako oddaljena je šola in ali starši zmorejo plačati stroške bivanja v dijaškem domu, kadar je to najboljša rešitev. A kot pravita ravnatelja dveh primorskih dijaških domov, so prav finance vse pogosteje odločilne pri tem, ali se otrok lahko vpiše na želeno smer. Ker imajo bodoči dijaki le še nekaj dni časa za morebiten prenos vlog za vpis v srednje šole, znova opozarjajo, da je pomoč Dijaškega sklada programa Botrstvo, lahko pri odločitvi za vpis zares odločilna.


10.04.2023

Tudi zaradi napačne socialne politike v revščini živi skoraj četrtina slovenskih starostnic

Po statističnih podatkih in v primerjavi z drugimi državami Slovenija ne izstopa po številu revnih ljudi in tudi Ginijev koeficient, ki govori o enakosti pri razporejenosti prihodkov, je ob sicer pomanjkljivih podatkih evropskega statističnega urada med najboljšimi. Toda podrobnejši pregled podatkov pokaže, da je Slovenija pri nekaterih skupinah prebivalcev z izredno visokimi odstotki revščine na samem evropskem repu. Med njimi so enostarševske družine z več otroki, tisti, ki živijo sami in pa starejši, še posebej ženske. Prav podrobnejšemu raziskovanju revščine starejših oseb je namenjena pred kratkim začeta večletna študija, ki bo raziskala, kakšne so bila napake in kaj v trenutnih socialnih politikah lahko spremenimo, da bo več ljudem uspel prehod v višji družbeni sloj.


03.04.2023

Biti del spektakla je poseben občutek

Planiški četrtek je tradicionalno namenjen otrokom. Tudi letos se ga je udeležilo več tisoč otrok z vseh koncev Slovenije in tudi iz zamejstva, mnogim so obisk omogočili različni donatorji. Med tistimi, ki so glasno spodbujali slovenske skakalce, so bili tudi otroci iz programa Botrstvo. Avtobusi so v dolino pod Poncami prispeli iz Maribora, Velenja, Novega mesta, Cerknega, Idrije, Sevnice, Ljubljane, Šentjurja, Ptuja, Ajdovščine in Metlike. Kako so se imeli in kaj se jim je še posebej vtisnilo v spomin?


27.03.2023

V času čakanja na brezplačna kosila za vse bi bilo nujno drugačno subvencioniranje

Da je brezplačno kosilo za vse šolarje dober cilj, se načeloma strinjajo tako rekoč vsi vpleteni, tudi šole, kjer sicer kosil po zakonu niso dolžni zagotavljati. A imajo jih vse šole, plačujejo pa jih večinoma starši, Iz državega proračuna poravnajo znesek za dobro četrtino vseh h kosilu prijavljenih otrok. Po veljavni zakonodaji so namreč do subvencije upravičeni le otroci katerih družine dosegajo največ 3. dohodkovni razred oz zaslužijo največ 36% povprečne plače na člana. V praksi to pomeni, da v družinah, kjer dohodek na člana presega vsaj cent več kot 442.95 evrov, kosila plačujejo v celoti. Cene se od šole do šole močno razlikujejo in lahko presegajo 80 evrov mesečno za otroka. To je za družine, ki se borijo z revščino, zelo visok znesek. Število otrok, ki do subvencije niso upravičeni, iz leta v leto narašča. Kot so v svoji obrazložitvi sprememb zakona opozorili pri Inštitutu 8. marec, je število upravičencev za subvencije med letoma leta 2016 in 2020 zmanjšalo za skoraj 8 tisoč, čeprav se je v tem času število otrok, vpisanih v osnovno šolo, povečalo za dobrih 16 tisoč. Po svežih podatkih ministrstva pa se je število otrok, ki niso upravičeni do subvencije, v tem šolskem letu povečalo še za skoraj 2 odstotni točki, oz je dodeljenih okoli 3100 subvencij manj, čeprav je šolarjev bistveno več kot leto prej . Med starši, ki ne zmorejo plačati, je tudi mama šolarja, ki je po dolgotrajni bolniški, začasno prekinjeni s 4 urnim delom – v novem izračunu dohodninckega razreda za pičlih 9 evrov ostala brez subvencije za otrokovo kosilo.


20.03.2023

Le na videz brezplačna osnovna šola vse bolj povečuje neenakost med otroki

Slovenska osnovna šola je na videz zelo vključujoča, tudi ustava zagotavlja brezplačno šolanje, a v praksi je razslojevanje tam vse večje. Začne se že pri potrebščinah, plačilih kosil, izletov, šol v naravi in različnih športnih, kulturnih in podobnih dnevov, za katere morajo starši (do)plačevati. Otroci, ki tega niso deležni, so izločeni ne le v času samih dejavnosti, ampak tudi pozneje, saj niso dobili enakih izkušenj in znanj, kar jim onemogoča enakovredno učenje s tistimi, ki so na dejavnostih bili, tudi zunaj šole se družijo predvsem s tistimi, ki so v podobnih stiskah. Zato so pri ZPM Ljubljana Moste-Polje, kjer vodijo tudi program Botrstvo, pripravili peticijo za brezplačno osnovno šolo. Predlagajo, da bi se z minimalno spremembo dveh členov Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja šolski prostor spremenil tako, da bo za vse obvezne šolske vsebine za otroke brezplačen.


13.03.2023

Nekateri v 5. razredu ne znajo poštevanke, a časa za sanacijo napak v šolah ni

Predvsem začetni dve leti epidemije sta zaznamovali številne otroke, še posebej pa najstnike na prehodu v srednje šole in na fakultete, zaznan je bil porast duševnih težav in težav z gibalnimi sposobnostmi. V tem šolskem letu v šolah vidnih znakov kot so maske, ločevanje po mehurčkih in nenehno razkuževanja morda res ni več, a nekatere posledice nikakor niso izbrisane.


06.03.2023

Dijakom s poklicno maturo nepričakovano zaprta vrata do nekaterih študijev

Ob začetku prvega prijavnega roka za vpis na fakultete, ki že poteka, so dijaki s poklicno maturo in opravljenim petim predmetom ugotovili, da se ne morejo vpisati na nekatere študijske programe, čeprav s takimi pogoji ob njihovem vpisu na srednjo šolo niso bili seznanjeni. Spremembe razpisnih pogojev bodo prizadele predvsem kandidate za ljubljanske fakultete, drugi dve večji univerzi v Sloveniji sta težavo vsaj za nekaj časa namreč rešili. Predvsem pa vpisni pogoji prizadenejo dijake negimnazijskih programov,na katere se pogosto vpisujejo otroci, ki tudi zaradi slabših socialnoekonomskih razmer in drugih slabših življenjskih pogojev niso dosegli vse strožjih pogojev za vpis na gimnazijske programe.


27.02.2023

Ne zavedamo se, da duševne težave ne pridejo z leti

Medvrstniško zbadanje, pasti družabnih omrežij in slabe samopodobe … Kako mladi razmišljajo o duševnih težavah in kako lahko šolsko okolje pripomore k temu, da se v šolah počutijo varne in slišane? Na Območnem otroškem parlamentu v Večgeneracijskem centru Skupna točka so mladi skupaj z mentorji debatirali o pomembnosti duševnega zdravja v šolskem okolju. Kako bi rešili duševne stiske, komu najlažje zaupajo in kaj jih najpogosteje teži?


20.02.2023

Zakaj je družbeni razred, v katerega se rodi otrok, tako zelo odločujoč?

11 izjemnih knjig, ki bi lahko bile dobra podlaga za filmski scenarij, se v Berlinu predstavlja na dogodku aktualnega filmskega festivala, poimenovanem "Knjige na Berlinalu". Med 190 naslovi iz več kot 30 držav so izbrali tudi delo slovenske avtorice Dijane Matković: Zakaj ne pišem. V sodobni slovenski književnosti najbrž še nismo imeli književnega dela, ki bi tako dobro in nazorno ubesedilo težave otrok iz najnižjih socialno-ekonomsko razredov in pojasnil, zakaj je družbeni razred, v katerega se nek otrok rodi, tako zelo odločujoč. Knjiga bi morala biti obvezno čtivo za vse, ki želijo razumeti stiske otrok, živečih v revščini. 


13.02.2023

Ponudnikov kvalitetne študentske prehrane je vedno manj

Študentska prehrana je vedno aktualna tema slovenskih študentov. S pripravo stališča glede prenove sistema študentskih bonov za prehrano je Strateški svet za prehrano sicer v sklopu svojih nalog študentska kosila umestil med prioritetne. A po daljšem času nižanja kakovosti ponudbe študentske prehrane in zmanjšanju števila ponudnikov, so študenti nase opozorili v začetku tega leta. Kaplja čez rob je bil dvig maksimalne cene študentskega obroka in posledično tudi dvig maksimalne cene doplačila za študentski obrok ob koriščenju bona.


06.02.2023

Vrata v umetniško-kreativne dejavnosti vse bolj odprta le premožnim

Epidemijo revnih delavcev v kulturniških in kreativnih dejavnostih zakriva podpora bližnjih


Stran 4 od 28
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov