Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Več kot 11.500 otrok in 9000 botrov, 24 milijonov evrov zbranih sredstev in številne zgodbe, stiske, spodbude in srečni razpleti v desetletju podpore Vala 202 programu Botrstvo v Sloveniji.
Začetek podpore takrat še projektu Botrstvo je bil skorajda naključen. Sredstva, ki se zbirajo s SMS glasovanji za ime tedna in takrat še meseca, smo namreč želeli podariti v dobrodelne namene in se odločili za takrat malo znan program, ki je nastal na pobudo Milene Štular in ki je potreboval pomoč pri iskanju botrov in zbiranju sredstev za rezervo, ko kak boter svoje obveznosti ni poravnal. Od takrat naprej se je začela pisati izjemna zgodba.
V začetku marca 2010 je bilo v poldrugo leto star program Botrstvo v Sloveniji vključenih nekaj čez 200 otrok in 5. marca 2010 smo na to, da številni svojega botra še čakajo, opozorili v naši prvi oddaji, s Kajino in Marušino zgodbo. Deklici, takrat osnovnošolki, sta izgubili mamico, oče je bil zaradi hude bolezni že invalidsko upokojen, živeli so v za silo urejeni kleti stanovanjske hiše, kamor so se preselili le začasno, a po mamini smrti tam tudi zaradi finančne stiske ostali. Kosila so bila takrat še nesubvencionirana, Kaji je takrat grozila izključitev iz vadbe gimnastike, v kateri je bila zelo uspešna in ki jo je lahko ohranila prav zaradi vključitve v Botrstvo in jo obiskovala še vrsto let. Donatorji so ji omogočili tudi tečaj nemščine, v katerem je zelo uživala. Kaja in Maruša, zdaj že študentki, bi brez pomoči Botrstva morda še zdaj živeli v vlažni kleti in morda nikoli ne dosegali svojih izobrazbenih ciljev.
Vključitev otrok v Botrstvo namreč ne pomeni nujno le 30 evrov botrovega nakazila mesečno, temveč veliko širšo pomoč. Tako otroci kot njihove družine se lahko, če želijo, vključijo tudi v programe psihosocialne pomoči, letovanj, zimovanj, učne pomoči, Čarobne zime in podobnih akcij, Kaja in Maruša sta bili tudi del projekta Mladi in Evropa. Kaja je nekaj let letovala ob morju, ob pomoči Botrstva pa se je lahko udeležila tudi pripravljalnega gimnastičnega tabora.
Kajina in Marušina zgodba je bila prva, ki ste jo lahko slišali pred desetimi leti. Z zgodbami otrok, ki so si v prvem letu naše podpore sledile prav vsak ponedeljek, smo sprva hoteli le nagovoriti nove botre, a se je kmalu pokazalo, da ljudje želijo pomagati še bistveno bolj. Sčasoma je prav vsaka zgodba dobila svoj sklic na bančnem računu ZPM Moste - Polje, na katerega so se stekala tako nakazila donacij kot tudi donacije ob pomoči SMS-sporočil z gesloma Boter5 ali Boter10. Na teh računih je bilo skupno zbranih več kot 1,3 milijona evrov donacij, ki so bila do zadnjega centa brez odbitkov porabljena za boljše življenje predstavljenih družin.
Poslušalci so pošiljali pakete in skušali pomagati na različne načine, okrepilo se je zavedanje, v kakšnih razmerah živijo otroci, kakšne so pomanjkljivosti sistemske pomoči in kje so stiske otrok najbolj prezrte.
Ker je začetek naše akcije sovpadel z veliko spremembo socialne zakonodaje, ki je zelo spremenila načine podeljevanja socialnih pomoči, varstvenega dodatka, štipendij, subvencij in nasploh močno spremenila dostop do pomoči, se je izkazalo, da je ob neposredni materialni in finančni pomoči posameznikom nujno tudi prizadevanje za sistemske spremembe. Pri tem je bila v neizmerno pomoč brezplačna pravna pomoč, ki jo je vrsto let donirala odvetniška pisarna Zidar Klemenčič, odvetnica Nina Zidar Klemenčič pa je tudi s strokovno pripravo treh manifestov in številnih predlogov sistemskih sprememb in postala pomemben glas v iskanju boljših sistemskih rešitev: Enotna pravna točka - Botrstvo v Sloveniji (boter.si).
Mnoga prizadevanja in opozarjanja so naletela na gluha ušesa ali le malo razumevanja, ena uspešnejših in pomembnejših sistemskih sprememb, ki smo jih tudi v povezavi z drugimi mediji dosegli z roko v roki z ZPM Moste-Polje je bila zagotovo sprememba subvencioniranja malic in kosil v osnovnih in srednjih šolah. Predvsem kosila so bila namreč velikokrat nedostopna prav tistim, ki bi jih najbolj potrebovali.
Prizadevanju za sistemske spremembe kot je subvencioniranje kosil, pa zbiranju pomoči za otrok in družine, so se sčasoma pridružila zbiranja sredstev in materialne pomoči za posamezne akcije kot so letovanja, zimovanja, Trije zimski botri in Čarobna zima.
Pred skoraj osmimi leti smo izvedli prvo dobrodelno dražbo, ki so ji sledile druge, vse s ciljem, zagotoviti čim več dodatnih sredstev za razvoj talentov, letovanja, botrovanje in jih končali z rekordnim izkupičkom za rumeno majico zmagovalca kolesarske dirke po Franciji Tadeja Pogačarja.
Predvsem dobrodelne dražbe so izjemno povezale slovenske medije. V času dražb ni bilo medijske konkurence, nevoščljivosti, ignorance, v dobro otrok so dražbe podprli časopisi in televizije. Tudi z njihovo pomočjo in s pomočjo podjetja Bauhaus, ki je z nakupom ponujenih dražbenih artiklov prispevalo največji finančni delež, smo z dobrodelnimi dražbami na Valu 202 za otroke iz Botrstva zbrali več kot 240.000 evrov.
Počitnic, letovanj in taborov se je s sredstvi naših poslušalcev in donatorjev udeležilo več kot 1000 otrok in mladostnikov. V akciji Čarobna zima so skupna doživetja omogočili že več kot 3200 družinam. Svojega botra je dobilo več kot 11.500 otrok, pomoč je prispevalo več kot 9000 botrov in skupaj z vsemi načini donacij je bilo v desetih letih podpore Vala 202 programu Botrstvo zbranih več kot 24 milijonov evrov.
V tem desetletju ni bilo mogoče spremeniti vseh usod, izpolniti vseh otroških sanj, doseči vseh želenih ciljev. A prav vsakomur je bilo vsaj nekaj časa lažje prav zaradi pomoči iz Botrstva.
Hvala vsem, ki ste bili ali ste na kakršen koli način del Botrstva in ste tako pomagali ustvariti najbolj znan in kredibilen program za pomoč otrokom pri nas, katerega medijski podpornik smo na Valu 202 že natanko 10 let.
541 epizod
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Več kot 11.500 otrok in 9000 botrov, 24 milijonov evrov zbranih sredstev in številne zgodbe, stiske, spodbude in srečni razpleti v desetletju podpore Vala 202 programu Botrstvo v Sloveniji.
Začetek podpore takrat še projektu Botrstvo je bil skorajda naključen. Sredstva, ki se zbirajo s SMS glasovanji za ime tedna in takrat še meseca, smo namreč želeli podariti v dobrodelne namene in se odločili za takrat malo znan program, ki je nastal na pobudo Milene Štular in ki je potreboval pomoč pri iskanju botrov in zbiranju sredstev za rezervo, ko kak boter svoje obveznosti ni poravnal. Od takrat naprej se je začela pisati izjemna zgodba.
V začetku marca 2010 je bilo v poldrugo leto star program Botrstvo v Sloveniji vključenih nekaj čez 200 otrok in 5. marca 2010 smo na to, da številni svojega botra še čakajo, opozorili v naši prvi oddaji, s Kajino in Marušino zgodbo. Deklici, takrat osnovnošolki, sta izgubili mamico, oče je bil zaradi hude bolezni že invalidsko upokojen, živeli so v za silo urejeni kleti stanovanjske hiše, kamor so se preselili le začasno, a po mamini smrti tam tudi zaradi finančne stiske ostali. Kosila so bila takrat še nesubvencionirana, Kaji je takrat grozila izključitev iz vadbe gimnastike, v kateri je bila zelo uspešna in ki jo je lahko ohranila prav zaradi vključitve v Botrstvo in jo obiskovala še vrsto let. Donatorji so ji omogočili tudi tečaj nemščine, v katerem je zelo uživala. Kaja in Maruša, zdaj že študentki, bi brez pomoči Botrstva morda še zdaj živeli v vlažni kleti in morda nikoli ne dosegali svojih izobrazbenih ciljev.
Vključitev otrok v Botrstvo namreč ne pomeni nujno le 30 evrov botrovega nakazila mesečno, temveč veliko širšo pomoč. Tako otroci kot njihove družine se lahko, če želijo, vključijo tudi v programe psihosocialne pomoči, letovanj, zimovanj, učne pomoči, Čarobne zime in podobnih akcij, Kaja in Maruša sta bili tudi del projekta Mladi in Evropa. Kaja je nekaj let letovala ob morju, ob pomoči Botrstva pa se je lahko udeležila tudi pripravljalnega gimnastičnega tabora.
Kajina in Marušina zgodba je bila prva, ki ste jo lahko slišali pred desetimi leti. Z zgodbami otrok, ki so si v prvem letu naše podpore sledile prav vsak ponedeljek, smo sprva hoteli le nagovoriti nove botre, a se je kmalu pokazalo, da ljudje želijo pomagati še bistveno bolj. Sčasoma je prav vsaka zgodba dobila svoj sklic na bančnem računu ZPM Moste - Polje, na katerega so se stekala tako nakazila donacij kot tudi donacije ob pomoči SMS-sporočil z gesloma Boter5 ali Boter10. Na teh računih je bilo skupno zbranih več kot 1,3 milijona evrov donacij, ki so bila do zadnjega centa brez odbitkov porabljena za boljše življenje predstavljenih družin.
Poslušalci so pošiljali pakete in skušali pomagati na različne načine, okrepilo se je zavedanje, v kakšnih razmerah živijo otroci, kakšne so pomanjkljivosti sistemske pomoči in kje so stiske otrok najbolj prezrte.
Ker je začetek naše akcije sovpadel z veliko spremembo socialne zakonodaje, ki je zelo spremenila načine podeljevanja socialnih pomoči, varstvenega dodatka, štipendij, subvencij in nasploh močno spremenila dostop do pomoči, se je izkazalo, da je ob neposredni materialni in finančni pomoči posameznikom nujno tudi prizadevanje za sistemske spremembe. Pri tem je bila v neizmerno pomoč brezplačna pravna pomoč, ki jo je vrsto let donirala odvetniška pisarna Zidar Klemenčič, odvetnica Nina Zidar Klemenčič pa je tudi s strokovno pripravo treh manifestov in številnih predlogov sistemskih sprememb in postala pomemben glas v iskanju boljših sistemskih rešitev: Enotna pravna točka - Botrstvo v Sloveniji (boter.si).
Mnoga prizadevanja in opozarjanja so naletela na gluha ušesa ali le malo razumevanja, ena uspešnejših in pomembnejših sistemskih sprememb, ki smo jih tudi v povezavi z drugimi mediji dosegli z roko v roki z ZPM Moste-Polje je bila zagotovo sprememba subvencioniranja malic in kosil v osnovnih in srednjih šolah. Predvsem kosila so bila namreč velikokrat nedostopna prav tistim, ki bi jih najbolj potrebovali.
Prizadevanju za sistemske spremembe kot je subvencioniranje kosil, pa zbiranju pomoči za otrok in družine, so se sčasoma pridružila zbiranja sredstev in materialne pomoči za posamezne akcije kot so letovanja, zimovanja, Trije zimski botri in Čarobna zima.
Pred skoraj osmimi leti smo izvedli prvo dobrodelno dražbo, ki so ji sledile druge, vse s ciljem, zagotoviti čim več dodatnih sredstev za razvoj talentov, letovanja, botrovanje in jih končali z rekordnim izkupičkom za rumeno majico zmagovalca kolesarske dirke po Franciji Tadeja Pogačarja.
Predvsem dobrodelne dražbe so izjemno povezale slovenske medije. V času dražb ni bilo medijske konkurence, nevoščljivosti, ignorance, v dobro otrok so dražbe podprli časopisi in televizije. Tudi z njihovo pomočjo in s pomočjo podjetja Bauhaus, ki je z nakupom ponujenih dražbenih artiklov prispevalo največji finančni delež, smo z dobrodelnimi dražbami na Valu 202 za otroke iz Botrstva zbrali več kot 240.000 evrov.
Počitnic, letovanj in taborov se je s sredstvi naših poslušalcev in donatorjev udeležilo več kot 1000 otrok in mladostnikov. V akciji Čarobna zima so skupna doživetja omogočili že več kot 3200 družinam. Svojega botra je dobilo več kot 11.500 otrok, pomoč je prispevalo več kot 9000 botrov in skupaj z vsemi načini donacij je bilo v desetih letih podpore Vala 202 programu Botrstvo zbranih več kot 24 milijonov evrov.
V tem desetletju ni bilo mogoče spremeniti vseh usod, izpolniti vseh otroških sanj, doseči vseh želenih ciljev. A prav vsakomur je bilo vsaj nekaj časa lažje prav zaradi pomoči iz Botrstva.
Hvala vsem, ki ste bili ali ste na kakršen koli način del Botrstva in ste tako pomagali ustvariti najbolj znan in kredibilen program za pomoč otrokom pri nas, katerega medijski podpornik smo na Valu 202 že natanko 10 let.
Več kot 4500 botrov je v lanskem letu iz mesec v mesec lajšalo življenje več kot 5000 otrokom z vseh koncev Slovenije. Projekt, ki traja 9. leto, je v vsem tem času zbral več kot 14 milijonov evrov, iz leta v leto pa se bogati tudi program, ki otrokom in njihovim družinam omogoča vse bolj večplastno pomoč in s tem manjšo izključenost iz družbe. Po lanskih dveh neodvisnih zunanjih revizijah je prejšnji teden delovanje pregledal tudi Nadzorni odbor projekta Botrstvo.
Vsaj pet kilometrov nenehnega vzpona po ozki cesti je od prvega manjšega kraja do dotrajane hiše, v kateri sama živita petletni Matija in njegov oče. Matijeva mama je odšla, preden je dopolnil dve leti. Ker ima fantek nekaj razvojnih težav, ga oče vsak dan vozi v več kot 20 kilometrov oddaljeni razvojni vrtec. Stroškov je veliko že s prevozom, bori se tudi z dolgovi, ki so nastali za golo preživetje in za plačilo doma starostnikov, v katerem mora zaradi hude psihiatrične diagnoze bivati njegova mama, Matijeva babica. Za težko fizično dela prejema minimalno plačo, a je vesel, da ima službo in nadrejene, ki razumejo, kako zelo se vsak dan bori, da bi Matija imel lepše otroštvo, kot ga je imel sam, ki pri 41 letih še nikoli ni bil na morju.
Revščina pri nas je drugačna od revščine v svetu. Zagotovo je manjša, pravi doktorica Anica Mikuš Kos, specialistka otroške psihiatrije, izjemna strokovnjakinja za razmere na kriznih območjih in predsednica Slovenske filantropije. Imajo pa vse oblike pomanjkanja skupni imenovalec: to je občutek neenakosti in krivičnosti, ki lahko pripelje do popolne pasivizacije in tudi do sovražnosti. Toda vsak ukrep, čeprav najmanjši, ima lahko velik učinek.
Na praznični ponedeljek smo spomnili, da je prav vsak lahko del projekta Botrstva ali drugačne pomoči sočloveku. Našega sogovornika Sebastjana Lukmana je k projektu pripeljalo naključje, ki se je v vseh letih spletlo v trdno vez in izjemno dragoceno pomoč.
Po šestih letih delovanja je projekt Botrstvo – brezplačna pravna pomoč doživel nekaj manjših sprememb in zdaj deluje okrepljen z dodatno pomočjo. Leta izkušenj z družinami v socialni stiski iz vse Slovenije namreč kažejo, da so potrebe vsaj enako velike, področja, kjer ljudje ne zmorejo boja s sistemom, pa zelo podobna kot ob začetku projekta. Zato bo pisarna za pravno pomoč družine iz vse Slovenije sprejemala vsako sredo, brezplačni nasveti po telefonu pa bodo dostopni vsak četrtek dopoldne na številki 080 1432.
Prostor Večgeneracijskega centra Skupna točka Grosuplje je vsako leto bolj poln. Lani so imeli več kot 3000 uporabnikov in več kot 500 različnih dejavnosti, ki se jih udeležujejo upokojenci, brezposelni, socialno ogrožene družine, veliko imajo priseljencev, pa tudi Romov. Prav ti se po kakšen nasvet ali pomoč raje ustavijo v tem centru kot na tistem za socialno delo. Veliko zaslug za to ima tudi vodja centra Taja Tatjana Berk, ki sicer velja za strogo, a taka mora biti, da se kaj spremeni, pravijo nekatere uporabnice. Tudi zaradi njenega dela bodo v Grosuplju dobili prvega Roma z vozniškim izpitom.
Do jutri morajo devetošolci oddati vloge za vpis v srednje šole. Zanje je to velika življenjska odločitev, ki pa je nekaterim ne krojijo le želje in osnovnošolske ocene, pač pa tudi številke iz družinskega proračuna. Plačilo stroškov bivanja v dijaških domovih je namreč pretežno na ramenih staršev. Poseben dodatek, ki ga za bivanje prejmejo ob štipendiji, namreč tudi najrevnejšim dijakom krije kvečjemu tretjino stroškov domskega bivanja. Zato tem pomaga Dijaški sklad projekta Botrstvo.
Veliko mladih ne verjame vase, ker jim to odrasli na različne načine nenehno sporočamo, ker zelo velik pomen pripisujemo ocenam, ker od njih pričakujemo izpolnitev lastnih neizpolnjenih mladostniških ciljev. Kako pomemben steber podpore ob tem so otrokom (lahko) učitelji, sploh tistim otrokom, ki spodbud ne dobijo v družini, razmišlja svetovalna delavka na Kmetijski šoli Grm in biotehniški gimnaziji Irena Avsenik.
Dobri dve leti je, kar so poslušalci pomagali hudo bolnemu očetu, ki že od Nikolajevega rojstva sam skrbi zanj. Skrb za živahnega malčka je za tako hudega invalida z neštetimi omejitvami zelo naporno, sploh, ker sta živela le od socialnih transferjev. Kako jima je pomoč poslušalcev spremenila življenje in kakšne preskušnje ju še čakajo?
Novoletna zaobljuba Maje Peharc za leto 2018 je bila: vse leto brez novega kosa oblačila, nakita ali obutve. Bilo je leto polno skušnjav, v katerem jo je podpirala in zanjo navijala tudi slovenska tviteraška skupnost. Ta je na 366. dan akcije močno podprla tvit z dokazilom, da je tisoč evrov za projekt Botrstvo že nakazanih. A njena misija se ni končala že z nakupom prvega para nogavic: k (finančni) podpori je povabila prijatelje, dobila nekaj sledilcev, ki se različnim stvarem odpovedujejo letos, skupaj s partnerjem pa sta sprejela za številne presenetljivo odločitev.
Kaja svojega očeta ne pozna, vse otroštvo in tudi življenje pa ji je zaznamoval očim, ki je po letih nasilja pred njenimi oči in očmi mlajšega brata umoril njuno mamo. Takrat sedemletna deklica je klicala policijo in bila edina opora bratcu, s katerim so jo še isti dan poslali v rejništvo k povsem neznanim ljudem, pri katerih sta ostala vrsto let. In imela samo drug drugega. Po spletu naključij zdaj skorajda nimata stikov in tako je Kaja še toliko bolj sama pred naslednjim velikim korakom: morebitno odločitvijo za študij in samostojno življenje.
Odličen in odmeven poletni počitniški poskus - združiti počitniško varstvo otrok in bivanje starostnikov- so v Domu Danice Vogrinec ponovili tudi med zimskimi počitnicami. Brezplačno počitniško varstvo je tudi tokrat pripravil Večgeneracijski center Štajerska. Polona Lah, ki ga vodi, je za svoj družbeni in dobrodelni angažma lani postala Ime meseca na Valu 202, kasneje pa je na izboru revije Zarja prejela naziv Ženska leta 2018. S predstavniki centra, mentorji, prostovoljci in stanovalci Doma Danice Vogrinec ter z otroki - Nejo, Zojo, Mijo, Nejcem in Matevžem - se je pred dnevi družila tudi Irena Kodrič Cizerl. Z njeno pomočjo boste doživeli utrip tega medgeneracijskega druženja, dajanja in sprejemanja, obudili pa bomo tudi nekaj spominov o preživljanju počitnic nekoč.
V družbi je veliko vrst nasilja in vse več se o njem govori. A če mislite, da je bilo o nasilju v družinah povedano že vse in da znamo tudi učinkovito ukrepati – pomislite še enkrat. Nedavno, na še enem od številnih posvetov o nasilju, tokrat v organizaciji društva Beli obroč, smo namreč slišali priznanje: po večini prepričujemo že prepričane. A prišli so jasna diagnoza in pozivi: ker v državi pristojnim prevečkrat zmanjka specifičnih znanj, žrtve ne dobijo pravih informacij in so prepuščene same sebi – zato je nujno vlagati v izobraževanje. Slišali pa smo tudi ljudi, ki se jim je uspelo izviti iz začaranega kroga.
Že tretje leto Dijaški sklad projekta Botrstvo omogoča dijakom subvencioniranje bivanja v dijaških domovih. Več kot 100 se jih letos tudi z njihovo pomočjo lahko šola na želenih šolah, in sicer brez skrbi, da bi plačilo doma obremenjevalo njihove družine.
Štirinajstletni Mitja obiskuje četrti razred osnovne šole s prilagojenim programom. Poleg nepremagljivih učnih težav se zdi, da je nepremagljiva tudi revščina, v kateri živi z brezposelnima staršema. Skoraj stoletje in pol stare kamnite hiše tudi s tremi pečmi ni mogoče ogreti, dež skozi luknjasto streho zamaka prastaro električno napeljavo. Ker so brez kopalnice, se najstnik umiva sredi kuhinje v plastični banjici, v kateri se je kopal že kot otrok. In ker nimajo kopalnice, Mitjev starejši brat, ki zaradi težke motnje v duševnem zdravju živi v posebnem centru, že vrsto let ne more domov, niti na krajši obisk. Njihova zgodba je posebej žalostna zato, ker so z nepopisnim varčevanjem in s pomočjo drugih uspeli kupiti precej gradbenega materiala in opreme, a nimajo denarja za plačilo mojstrov.
Zgodba Žige, Luke in njune mame, predstavljena pred dobrima dvema letoma, je ena tistih, ki kaže, kako zelo dobrodošla in dolgotrajna je pomoč, ki jo poslušalci prispevate ob objavi njihovih zgodb. Zbrana pomoč jim še vedno močno lajša vsakdan, v veliko oporo pa so jim sporočila podpore, ki so jih prejeli. »Vsa pisma znam na pamet, neštetokrat sem jih prebrala, še zdaj mi dajejo moč," pravi mama. Kako živijo danes?
Končala se je nekajdnevna humanitarna akcija v spomin na lani umrlega mladega mariborskega humanitarca Roka Černica. Akcijo je organiziralo mariborsko društvo za pomoč brezdomcem Humanitarček, ki je z Rokom večkrat sodelovalo, med pobudniki pa je bila predsednica društva Ninna Kozorog. Za zbiranje izključno nogavic za brezdomce so se odločili zato, ker si je Rok lani zadal, da bo to zimo zanje zbral vsaj 1000 parov. Žal zime ni dočakal, so pa ljudje iz vseh koncev Slovenije in Evrope z mislijo nanj to delo opravili v preteklih dneh in zbrali več kot 6500 parov nogavic. Nogavice so zbirali na treh mestih v Mariboru in enem v Ljubljani, po pošti pa so pripotovale iz različnih mest, vse od Idrije do Kočevja, paketi so prispeli tudi iz Trsta, Nemčije, Finske, Švedske, Srbije in celo iz Avstralije. Petdeset parov nogavic so napletle članice Združenja pohorskih kmečkih žena. Med donacijami pa se ne znajdejo vedno le stvari, ki so še uporabne, zato so se člani društva Humanitarček odločili, da na to temnejšo plat humanitarnosti opozorijo tudi javno.
Kar nekaj Imen meseca na Valu 202 je bilo izbranih prav zaradi humanitarnih dejanj posameznikov. Med njimi sta tudi mlada zdravnica in vodja društva Humanitarček Ninna Kozorog in nogometni navdušenec in humanitarec Rok Černic. Njune humanitarne akcije na štajerskem koncu so se pogosto prepletale, vse do Rokove nenadne smrti lani poleti. V Humanitarčku so se zato odločili, da bodo vsako leto, ob Rokovem rojstnem dnevu, pripravili spominsko humanitarno akcijo zbiranja izključno toplih nogavic. Rokovanju, ki se začne 16. 1., se z zbirnim mestom za pomoč brezdomcem pridružuje tudi Botrstvo. Rokovanje, humanitarna akcija v spomin Roku Černicu in v opomin, kako kratko je življenje in kako pomembna je humanitarna pomoč. Roka Černica, takrat še dijaka mariborske ekonomske šole in navdušenca NK Maribor, ste na Valu 202 prvič lahko spoznali septembra 2015, ko ste ga poslušalci izbrali za Ime meseca. Rok je namreč na spletni dražbi je prodal dva dresa in kopačke iz svoje velike zbirke in tako zbral 1430 evrov. Kljub socialni stiski, ki sta jo preživljala z mamo, je del izkupička poklonil društvu Žvižgač, ki je pomagalo njemu, del pa namenil otrokom, ki potrebujejo osnovna sredstva za preživetje.
Številne lutkovne in gledališke predstave, plavanje v bazenih ali zdraviliščih, izleti po Sloveniji, koncerti in kino predstave so naredili to zimo čarobnejšo za otroke in njihove družine iz projekta Botrstvo. Cilj akcije Čarobna zima so namreč prav skupna doživetja. Doslej se je dogodkov udeležilo več kot 560 družin in tako so bili praznični in počitniški dnevi lažji in prijetnejši za več kot 2400 tistih, ki si takih doživetij zaradi finančnih stisk nikakor ne bi mogli privoščiti.
Vse leto je izbor Imena tednov, ki prek izbranih imen mesecev pripelje tudi do Imena leta, tesno prepleten tudi s projektom Botrstvo. Tudi imena mesecev letošnjega izbora smo zato povprašali, kakšen je njihov pogled na ta projekt.
Neveljaven email naslov