Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Več kot 11.500 otrok in 9000 botrov, 24 milijonov evrov zbranih sredstev in številne zgodbe, stiske, spodbude in srečni razpleti v desetletju podpore Vala 202 programu Botrstvo v Sloveniji.
Začetek podpore takrat še projektu Botrstvo je bil skorajda naključen. Sredstva, ki se zbirajo s SMS glasovanji za ime tedna in takrat še meseca, smo namreč želeli podariti v dobrodelne namene in se odločili za takrat malo znan program, ki je nastal na pobudo Milene Štular in ki je potreboval pomoč pri iskanju botrov in zbiranju sredstev za rezervo, ko kak boter svoje obveznosti ni poravnal. Od takrat naprej se je začela pisati izjemna zgodba.
V začetku marca 2010 je bilo v poldrugo leto star program Botrstvo v Sloveniji vključenih nekaj čez 200 otrok in 5. marca 2010 smo na to, da številni svojega botra še čakajo, opozorili v naši prvi oddaji, s Kajino in Marušino zgodbo. Deklici, takrat osnovnošolki, sta izgubili mamico, oče je bil zaradi hude bolezni že invalidsko upokojen, živeli so v za silo urejeni kleti stanovanjske hiše, kamor so se preselili le začasno, a po mamini smrti tam tudi zaradi finančne stiske ostali. Kosila so bila takrat še nesubvencionirana, Kaji je takrat grozila izključitev iz vadbe gimnastike, v kateri je bila zelo uspešna in ki jo je lahko ohranila prav zaradi vključitve v Botrstvo in jo obiskovala še vrsto let. Donatorji so ji omogočili tudi tečaj nemščine, v katerem je zelo uživala. Kaja in Maruša, zdaj že študentki, bi brez pomoči Botrstva morda še zdaj živeli v vlažni kleti in morda nikoli ne dosegali svojih izobrazbenih ciljev.
Vključitev otrok v Botrstvo namreč ne pomeni nujno le 30 evrov botrovega nakazila mesečno, temveč veliko širšo pomoč. Tako otroci kot njihove družine se lahko, če želijo, vključijo tudi v programe psihosocialne pomoči, letovanj, zimovanj, učne pomoči, Čarobne zime in podobnih akcij, Kaja in Maruša sta bili tudi del projekta Mladi in Evropa. Kaja je nekaj let letovala ob morju, ob pomoči Botrstva pa se je lahko udeležila tudi pripravljalnega gimnastičnega tabora.
Kajina in Marušina zgodba je bila prva, ki ste jo lahko slišali pred desetimi leti. Z zgodbami otrok, ki so si v prvem letu naše podpore sledile prav vsak ponedeljek, smo sprva hoteli le nagovoriti nove botre, a se je kmalu pokazalo, da ljudje želijo pomagati še bistveno bolj. Sčasoma je prav vsaka zgodba dobila svoj sklic na bančnem računu ZPM Moste - Polje, na katerega so se stekala tako nakazila donacij kot tudi donacije ob pomoči SMS-sporočil z gesloma Boter5 ali Boter10. Na teh računih je bilo skupno zbranih več kot 1,3 milijona evrov donacij, ki so bila do zadnjega centa brez odbitkov porabljena za boljše življenje predstavljenih družin.
Poslušalci so pošiljali pakete in skušali pomagati na različne načine, okrepilo se je zavedanje, v kakšnih razmerah živijo otroci, kakšne so pomanjkljivosti sistemske pomoči in kje so stiske otrok najbolj prezrte.
Ker je začetek naše akcije sovpadel z veliko spremembo socialne zakonodaje, ki je zelo spremenila načine podeljevanja socialnih pomoči, varstvenega dodatka, štipendij, subvencij in nasploh močno spremenila dostop do pomoči, se je izkazalo, da je ob neposredni materialni in finančni pomoči posameznikom nujno tudi prizadevanje za sistemske spremembe. Pri tem je bila v neizmerno pomoč brezplačna pravna pomoč, ki jo je vrsto let donirala odvetniška pisarna Zidar Klemenčič, odvetnica Nina Zidar Klemenčič pa je tudi s strokovno pripravo treh manifestov in številnih predlogov sistemskih sprememb in postala pomemben glas v iskanju boljših sistemskih rešitev: Enotna pravna točka - Botrstvo v Sloveniji (boter.si).
Mnoga prizadevanja in opozarjanja so naletela na gluha ušesa ali le malo razumevanja, ena uspešnejših in pomembnejših sistemskih sprememb, ki smo jih tudi v povezavi z drugimi mediji dosegli z roko v roki z ZPM Moste-Polje je bila zagotovo sprememba subvencioniranja malic in kosil v osnovnih in srednjih šolah. Predvsem kosila so bila namreč velikokrat nedostopna prav tistim, ki bi jih najbolj potrebovali.
Prizadevanju za sistemske spremembe kot je subvencioniranje kosil, pa zbiranju pomoči za otrok in družine, so se sčasoma pridružila zbiranja sredstev in materialne pomoči za posamezne akcije kot so letovanja, zimovanja, Trije zimski botri in Čarobna zima.
Pred skoraj osmimi leti smo izvedli prvo dobrodelno dražbo, ki so ji sledile druge, vse s ciljem, zagotoviti čim več dodatnih sredstev za razvoj talentov, letovanja, botrovanje in jih končali z rekordnim izkupičkom za rumeno majico zmagovalca kolesarske dirke po Franciji Tadeja Pogačarja.
Predvsem dobrodelne dražbe so izjemno povezale slovenske medije. V času dražb ni bilo medijske konkurence, nevoščljivosti, ignorance, v dobro otrok so dražbe podprli časopisi in televizije. Tudi z njihovo pomočjo in s pomočjo podjetja Bauhaus, ki je z nakupom ponujenih dražbenih artiklov prispevalo največji finančni delež, smo z dobrodelnimi dražbami na Valu 202 za otroke iz Botrstva zbrali več kot 240.000 evrov.
Počitnic, letovanj in taborov se je s sredstvi naših poslušalcev in donatorjev udeležilo več kot 1000 otrok in mladostnikov. V akciji Čarobna zima so skupna doživetja omogočili že več kot 3200 družinam. Svojega botra je dobilo več kot 11.500 otrok, pomoč je prispevalo več kot 9000 botrov in skupaj z vsemi načini donacij je bilo v desetih letih podpore Vala 202 programu Botrstvo zbranih več kot 24 milijonov evrov.
V tem desetletju ni bilo mogoče spremeniti vseh usod, izpolniti vseh otroških sanj, doseči vseh želenih ciljev. A prav vsakomur je bilo vsaj nekaj časa lažje prav zaradi pomoči iz Botrstva.
Hvala vsem, ki ste bili ali ste na kakršen koli način del Botrstva in ste tako pomagali ustvariti najbolj znan in kredibilen program za pomoč otrokom pri nas, katerega medijski podpornik smo na Valu 202 že natanko 10 let.
541 epizod
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Več kot 11.500 otrok in 9000 botrov, 24 milijonov evrov zbranih sredstev in številne zgodbe, stiske, spodbude in srečni razpleti v desetletju podpore Vala 202 programu Botrstvo v Sloveniji.
Začetek podpore takrat še projektu Botrstvo je bil skorajda naključen. Sredstva, ki se zbirajo s SMS glasovanji za ime tedna in takrat še meseca, smo namreč želeli podariti v dobrodelne namene in se odločili za takrat malo znan program, ki je nastal na pobudo Milene Štular in ki je potreboval pomoč pri iskanju botrov in zbiranju sredstev za rezervo, ko kak boter svoje obveznosti ni poravnal. Od takrat naprej se je začela pisati izjemna zgodba.
V začetku marca 2010 je bilo v poldrugo leto star program Botrstvo v Sloveniji vključenih nekaj čez 200 otrok in 5. marca 2010 smo na to, da številni svojega botra še čakajo, opozorili v naši prvi oddaji, s Kajino in Marušino zgodbo. Deklici, takrat osnovnošolki, sta izgubili mamico, oče je bil zaradi hude bolezni že invalidsko upokojen, živeli so v za silo urejeni kleti stanovanjske hiše, kamor so se preselili le začasno, a po mamini smrti tam tudi zaradi finančne stiske ostali. Kosila so bila takrat še nesubvencionirana, Kaji je takrat grozila izključitev iz vadbe gimnastike, v kateri je bila zelo uspešna in ki jo je lahko ohranila prav zaradi vključitve v Botrstvo in jo obiskovala še vrsto let. Donatorji so ji omogočili tudi tečaj nemščine, v katerem je zelo uživala. Kaja in Maruša, zdaj že študentki, bi brez pomoči Botrstva morda še zdaj živeli v vlažni kleti in morda nikoli ne dosegali svojih izobrazbenih ciljev.
Vključitev otrok v Botrstvo namreč ne pomeni nujno le 30 evrov botrovega nakazila mesečno, temveč veliko širšo pomoč. Tako otroci kot njihove družine se lahko, če želijo, vključijo tudi v programe psihosocialne pomoči, letovanj, zimovanj, učne pomoči, Čarobne zime in podobnih akcij, Kaja in Maruša sta bili tudi del projekta Mladi in Evropa. Kaja je nekaj let letovala ob morju, ob pomoči Botrstva pa se je lahko udeležila tudi pripravljalnega gimnastičnega tabora.
Kajina in Marušina zgodba je bila prva, ki ste jo lahko slišali pred desetimi leti. Z zgodbami otrok, ki so si v prvem letu naše podpore sledile prav vsak ponedeljek, smo sprva hoteli le nagovoriti nove botre, a se je kmalu pokazalo, da ljudje želijo pomagati še bistveno bolj. Sčasoma je prav vsaka zgodba dobila svoj sklic na bančnem računu ZPM Moste - Polje, na katerega so se stekala tako nakazila donacij kot tudi donacije ob pomoči SMS-sporočil z gesloma Boter5 ali Boter10. Na teh računih je bilo skupno zbranih več kot 1,3 milijona evrov donacij, ki so bila do zadnjega centa brez odbitkov porabljena za boljše življenje predstavljenih družin.
Poslušalci so pošiljali pakete in skušali pomagati na različne načine, okrepilo se je zavedanje, v kakšnih razmerah živijo otroci, kakšne so pomanjkljivosti sistemske pomoči in kje so stiske otrok najbolj prezrte.
Ker je začetek naše akcije sovpadel z veliko spremembo socialne zakonodaje, ki je zelo spremenila načine podeljevanja socialnih pomoči, varstvenega dodatka, štipendij, subvencij in nasploh močno spremenila dostop do pomoči, se je izkazalo, da je ob neposredni materialni in finančni pomoči posameznikom nujno tudi prizadevanje za sistemske spremembe. Pri tem je bila v neizmerno pomoč brezplačna pravna pomoč, ki jo je vrsto let donirala odvetniška pisarna Zidar Klemenčič, odvetnica Nina Zidar Klemenčič pa je tudi s strokovno pripravo treh manifestov in številnih predlogov sistemskih sprememb in postala pomemben glas v iskanju boljših sistemskih rešitev: Enotna pravna točka - Botrstvo v Sloveniji (boter.si).
Mnoga prizadevanja in opozarjanja so naletela na gluha ušesa ali le malo razumevanja, ena uspešnejših in pomembnejših sistemskih sprememb, ki smo jih tudi v povezavi z drugimi mediji dosegli z roko v roki z ZPM Moste-Polje je bila zagotovo sprememba subvencioniranja malic in kosil v osnovnih in srednjih šolah. Predvsem kosila so bila namreč velikokrat nedostopna prav tistim, ki bi jih najbolj potrebovali.
Prizadevanju za sistemske spremembe kot je subvencioniranje kosil, pa zbiranju pomoči za otrok in družine, so se sčasoma pridružila zbiranja sredstev in materialne pomoči za posamezne akcije kot so letovanja, zimovanja, Trije zimski botri in Čarobna zima.
Pred skoraj osmimi leti smo izvedli prvo dobrodelno dražbo, ki so ji sledile druge, vse s ciljem, zagotoviti čim več dodatnih sredstev za razvoj talentov, letovanja, botrovanje in jih končali z rekordnim izkupičkom za rumeno majico zmagovalca kolesarske dirke po Franciji Tadeja Pogačarja.
Predvsem dobrodelne dražbe so izjemno povezale slovenske medije. V času dražb ni bilo medijske konkurence, nevoščljivosti, ignorance, v dobro otrok so dražbe podprli časopisi in televizije. Tudi z njihovo pomočjo in s pomočjo podjetja Bauhaus, ki je z nakupom ponujenih dražbenih artiklov prispevalo največji finančni delež, smo z dobrodelnimi dražbami na Valu 202 za otroke iz Botrstva zbrali več kot 240.000 evrov.
Počitnic, letovanj in taborov se je s sredstvi naših poslušalcev in donatorjev udeležilo več kot 1000 otrok in mladostnikov. V akciji Čarobna zima so skupna doživetja omogočili že več kot 3200 družinam. Svojega botra je dobilo več kot 11.500 otrok, pomoč je prispevalo več kot 9000 botrov in skupaj z vsemi načini donacij je bilo v desetih letih podpore Vala 202 programu Botrstvo zbranih več kot 24 milijonov evrov.
V tem desetletju ni bilo mogoče spremeniti vseh usod, izpolniti vseh otroških sanj, doseči vseh želenih ciljev. A prav vsakomur je bilo vsaj nekaj časa lažje prav zaradi pomoči iz Botrstva.
Hvala vsem, ki ste bili ali ste na kakršen koli način del Botrstva in ste tako pomagali ustvariti najbolj znan in kredibilen program za pomoč otrokom pri nas, katerega medijski podpornik smo na Valu 202 že natanko 10 let.
Val 202 že desetletje sodeluje s programom Botrstvo, ki ga vodi ZPM Ljubljana Moste-Polje. Od samega začetka s programom sodeluje Jana Vidic, ki se spominja začetkov, ko je bilo v program vključenih samo 240 otrok. Danes je ta številka bistveno višja - skupaj so v teh letih pomagali 11 390 otrokom.
Že tretje leto se denar tistih, ki tega dela dohodnine niso namenili nikomur, ne vrača v državni proračun. Ministrstvo za javno upravo sredstva iz sklada z razpisi razdeli nevladnim organizacijam. Med prejemniki dohodnine za leto 2020 je na četrtem mestu z nekaj manj kot 210 tisočaki, ki jim jih je namenilo dobrih 4800 dohodninskih zavezancev, ZPM Ljubljana Moste Polje, kjer vodijo tudi program Botrstvo. Ob povsem novih potrebah in nalogah, ki jih je prinesla tudi epidemija, so bila ta sredstva neizmerno dragocena, priznava sekretarka ZPM Moste Polje Tanja Petek. Z njimi so ob močno povečanih stiskah otrok in mladostnikov lahko omogočili najem več izkušenih terapevtov, dodatno so izobrazili prostovoljce, da so ti znali pravilno reagirati ob čustvenih stiskah otrok, s katerimi delajo. Sredstva so jim omogočila, da so urgentno preprečevali izvršbe in izterjave, saj so sicer lahko stroški izvršb bistveno višji od samega stroška dolgov.
Unicefovo letno poročilo, ki opozarja na strašanske posledice za otroke po vsem svetu, še posebej manj razvitem, je tudi opozorilni klic, da še nikoli ni bilo bolj pomembno na prvo mesto postaviti otroke. Gre za najhujšo krizo, s katero je UNICEF soočen v svoji 75-letni zgodovini. Poročilo podrobneje predstavlja izvršni direktor Unicefa Slovenija Tomaž Bergoč.
Četudi je epidemija zmanjšala praznično bleščavo, druženja, obdarovanja in praznovanja, je prav december za mnoge najtežji mesec, v katerem bolj občutijo težo osamljenosti, pomanjkanja in brezupa. "Nebo dobrih želja" je nov način pomoči otrokom iz Botrstva, ki omogoča, da je donacija poljubnega zneska lahko več kot le bančna transakcija.
Tudi še nikoli brezdomne osebe zdaj prosijo za vključitev v nastanitveni program Kraljev ulice, ker ne bodo več zmogle stroškov za bivanje. Protikoronski ukrepi so poglobili revščino tudi v najbogatejših državah, kar dokazuje, da gre za sistemski problem, ki ga ne želimo rešiti. Finska je edina izjema, kjer so brezdomstvo sistemsko odpravili.
Skozi skoraj desetletje oddaj v podporo programu Botrstvo, v katerih opozarjamo na stiske otrok in drugih ranljivih skupin se včasih zdi, da zgodb s srečnim koncem skorajda ni. A prav vsem od več kot 10.000 doslej vključenim otrokom so botri nedvomno olajšali življenje. Nekatere zgodbe kot je Izina, ki je prav zaradi podpore botra veliko lažje končala gimnazijo in se vpisala na želeno fakulteto, pa so navdihujoče tudi po tem, ko podpore botra ne potrebujejo več.
Kaj narediti z rabljenim kolesom, ki ga ne potrebujete več? AMZS v sodelovanju s svojimi avto-moto društvi in klubi začenja akcijo zbiranja rabljenih koles Kolesa za vse!, ki jih bo Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje podarila otrokom iz socialno ogroženih družin.
Prižiganje sveč na grobovih je že stoletja način za vidno oznanjanje našega spomina na pokojne. Letno v Sloveniji prižgemo skoraj 20 milijonov sveč, kar predstavlja 8 sveč na vsakega prebivalca. S tem podatkom se uvrščamo na visoko tretje mesto v svetu. V Botrstvu pa nas je poleg očitnih ekoloških posledic zanimalo tudi, če smo lahko z nakupom sveč še humanitarni. Alternative klasični plastični sveči na grobovih v luči dobrodelnosti sta iskali Neža Borkovič in Kaja Ravnak.
V programu Botrstvo se v oktobru posvečamo generaciji, ki je bila med epidemijo najbolj spregledana, hkrati pa ima največ težav pri duševnem zdravju. Opozarjali smo že na anksioznost in samomorilne misli med študenti. V tretjem delu serije o stiskah študentov razmišljamo o pogojih za študij tujih študentov iz neevropskih držav na slovenskih univerzah, o noveli Zakona o tujcih in prihodnosti za omenjene študente. Zakaj nismo v večji meri prisluhnili stiskam študentov že takrat, ko so nastajale? Kako se bo nadobudna in kritična generacija sploh približala zeleni veji? Kakšne možnosti ima v svetu, ki se s prihodnostjo spogleduje negotovo in neodločno? Odgovore na vprašanja je iskala Kaja Ravnak.
V drugem delu serije o stiskah študentov razmišljamo o samomorilnih mislih in vedenju med epidemijo, tabuizaciji te teme ter korakih pomoči. Na krožnik študentskega vsakdana so zaradi epidemije prišle nove in večje težave, na katere ni bil pripravljen nihče. Veliko prahu je dvignila raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje o doživljanju epidemije covida-19. Od malo več kot 4200 vprašanih je 900 posameznic in posameznikov imelo samomorilne misli nekaj dni, 280 več kot polovico dni, enako število študentov pa je imelo samomorilne misli vsak dan. Gostji oddaje: Urška Drofenik, študentka 2. stopnje Psihologije na Univerzi v Mariboru, Izr. prof. Vita Poštuvan, strokovnjakinja na področju preučevanja in preprečevanja samomorilnega vedenja.
Zakaj nismo bolj prisluhnili stiskam študentov že takrat, ko so nastajale? Kako se bo nadobudna in kritična generacija sploh približala zeleni veji? Kakšne možnosti ima v svetu, ki se s prihodnostjo spogleduje negotovo in neodločno? V prvem delu serije o stiskah študentov razmišljamo o anksioznosti med epidemijo, ki traja tudi v novi normalnosti. Gosta oddaje: Sara Svati Sharan, študentka 2. stopnje Filozofije na UL in doc. dr. Tomaž Vec, vodja Psihosocialne svetovalnice UL.
Še vedno velja, da je knjiga najlepše darilo. Še posebej, če je to nova slikanica z naslovom Botrovo darilo. Ta je izšla ob jubilejni 10. obletnici projekta Botrstvo v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine in Mladinsko knjigo. V njej na silno simpatičen, preprost in nekoliko šaljiv način izvemo, kaj je program Botrstvo in kako malo je potrebno, da nekomu s solidarnostjo in sočutnostjo spremenimo življenje na bolje. Pogovarjali smo se z avtorjem slikanice Boštjanom Gorencem Pižamo.
»Mislim, da nam na splošno v 21. stoletju primanjkuje tega empatičnega odnosa do sočloveka, na vseh področjih. Morda je tudi pri odločevalcih premalo izkušenj, na kakšen način, po kakšni poti nekdo odrašča. Mnogi, ki so danes na odločevalci, so odraščali v bistveno bolj socialno, ekonomsko, pa tudi družbeno prijaznejšem okolju,« na napačne odločitve, da se tudi dijaške domove v času epidemije popolnoma zapre, opozarja dolgoletna vzgojiteljica v celjskem Dijaškem domu Nataša Kajba Gorjup.
Različne okoliščine in vzroki pripeljejo dijake do odločitve da bi bilo bivanje v dijaškem domu za uspešnost šolanja bolj smiselno kot velika izguba časa z vsakodnevnimi vožnjami do šole in nazaj. Toda strošek za bivanje je lahko tudi nepremostljiva ovira, zato v programu Botrstvo dijakom, ki bi jim prav ta znesek preprečil, da bi se šolali na želeni šoli ali imeli možnost za razvoj svojih talentov, pomagajo pri plačilu. Takih je bilo že več kot 500, letos pa bosta med prejemniki tudi Lovro in Kaja.
Z novim šolskim letom so (vsaj za zdaj) na polno zaživeli tudi dijaški domovi, bivanja v njih pa nimajo zagotovljenega vsi, ki bi ga potrebovali. Še vedno namreč velja, da mladostniki, ki prihajajo iz finančno šibkih družin, ne morejo dobiti polne subvencije za bivanje, čeprav bi jim sicer morda bilo onemogočeno šolanje na izbrani šoli ali pa doma ne bi imeli spodbudnih razmer za šolanje. Zato je program Botrstvo pred leti ponudil pomoč v obliki t.i. dijaškega sklada, iz katerega lahko z donatorskimi sredstvi izbranim dijakom omogočijo subvencionirano bivanje. Doslej so pomagali že več kot 500 dijakom, tudi letos bo pomoč potrebovalo več kot 100.
Začelo se je že tretje šolsko leto, zaznamovano z epidemijo, ki je zelo močno posegla v življenja otrok in mladostnikov. Na posledice, ki bodo nedvomno večplastne in dolgoročne, smo neštetokrat opozorili. Poletne počitnice težav seveda niso izbrisale, kar so še posebej občutili spremljevalci na letovanjih, sploh v tistih skupinah, kjer so bili otroci z nakopičenimi stiskami. Ker so se s temi vrnili tudi v šolske klopi, so lahko izkušnje poletnih vzgojiteljev zagotovo v pomoč učiteljem, ki se bodo z njimi srečevali v šolah.
Le še v urah štejemo trajanje letošnjih poletnih počitnic, v katerih je bilo druženje otrok in mladostnikov z vrstniki še posebej pomembno. Zanj so bili namreč poldrugo leto močno prikrajšani, zato so se ga močno veselili tudi tisti, ki živijo v spodbudnih okoljih in s šolanjem na daljavo niso imeli večjih težav. Letovanja so priložnost za sprostitev, a tudi za razmislek, kaj se otrokom dogaja in kakšni vstopajo v novo šolsko leto. Odmik od doma kamorkoli, kjer so se otroci in mladi lahko družili in se sprostili, je bil letos še posebej dragocen. Hvala prav vsem, ki ste s SMS z geslom BOTER5 ali BOTER10, poslanim na številko 1919 omogočili, da so lahko bili na letovanjih v hribih, na morju, v taborniških druženjih ali na potovanju tudi otroci iz programa Botrstvo. V naših oddajah jih bomo spremljali tudi v prihajajočem šolskem letu.
Urška je dolgoletna vzgojiteljica na letovanjih ZPM Ljubljana Moste - Polje. Letos je bila vodja že štirih letovanj, prvega med prvomajskimi počitnicami, ko so bile posledice nekajmesečnega šolanja na daljavo pri otrocih zelo žive. Bistveno več je agresije, otroci so izgubili velik del veščin reševanja težav, vzpostavljanja medsebojnih stikov, nepričakovano velike spremembe se kažejo tudi pri telesni pripravljenosti. In kot še nikoli doslej je strah pred šolo in neuspehom ostal v njih tudi po začetku počitnic.
Zaupanje v delo humanitarnih organizacij in posameznikov je temeljni, a najbolj krhek del humanitarnosti tako za tiste, ki pomoč sprejemajo, kot za tiste, ki so jo pripravljeni ponuditi. Po desetletju obstoja je Botrstvo zagotovo najbolj zaupanja vreden humanitarni program za otroke pri nas. To dokazujejo ne le dolgoletni donatorji in skupaj zbranih več kot 21 milijonov evrov donacij, pač pa tudi neodvisne revizije. In Botrstvo, tako kot celotna organizacija ZPM Ljubljana Moste - Polje, kjer ga vodijo, so med redkimi humanitarci, ki so že nekaj let pod profesionalnim in neodvisnim revizorskim nadzorom, poudarja pobudnica in predsednica nadzornega sveta Botrstva Milena Štular.
Konec pouka prinaša le varljiv občutek, da je z njim tudi konec vseh stisk in posledic neprimernih in nesorazmernih ukrepov, ki so jih bili v času šolanja na daljavo deležni mladi. Počitnice so zato priložnost, da mladim pomagamo, a so tudi past, da bi mladi težave še intenzivneje reševali s pomočjo ždenja pred zasloni, z alkoholom, drogami ali drugimi oblikami zasvojenosti. Tudi na to opozarja tokratna sogovornica, članica strokovne skupine Slovenske krovne zveze za psihoterapijo, dolgoletna terapevtka v Drogart svetovalnici in zdravnica Mina Paš.
Neveljaven email naslov