Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob 15. obletnici podpisa sporazuma o nasledstvu nekdanje Jugoslavije je v državnem zboru potekala konferenca, na kateri so udeleženci poudarili pomen sporazuma in opozorili na težave pri njegovem uresničevanju, predvsem kar zadeva razdelitev bremena za devizne hranilne vloge. Sporazum o nasledstvu sicer opredeljuje pravice in obveznosti naslednic nekdanje Jugoslavije, pomemben pa je tudi, ker je simbolično končal vojne na tem območju.
Na konferenci je bilo večkrat izpostavljeno, da je bilo s sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Ališić Sloveniji naloženo nepravično veliko finančno breme, kar zadeva devizne hranilne vloge. Predsednik državnega zbora Milan Brglez:
»Četudi je ta odločitev popolnoma v neskladju z navedenim členom priloge C (sporazuma o nasledstvu), ser je Slovenija kot demokratična država, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, odločila, da odločbo strasbourškega sodišča v celoti udejanji. Tako smo že začeli s postopki za povrnitev neprenesenih deviznih vlog, pri čemer je našemu postopku pritrdil tudi Svet Evrope.«
Finančni minister Dušan Mramor:
Naša država vztraja, da s sodbo sodišča v Strasbourgu to vprašanje ni rešeno in da ostaja del pogajanj o nasledstvu. Visoka predstavnica za nasledstvo Ana Polak Petrič:
Nekdanji poslanec Parlamentarne skupščine Sveta Evrope in avtor poročila o vprašanju Ljubljanske banke Erik Jurgens, ki ga je parlamentarna skupščina sprejela leta 2004, je bil v svojem nastopu oster do vseh naslednic:
»Mislim, da bi moralo biti vseh 5 držav naslednic sram, da 15 let po podpisu sporazuma še niso rešile problemov. Vse bi vas moralo biti sram!«
Ob tem je v pogovoru za Radio Slovenija pohvalil slovensko vlado, da se je zavezala k uresničitvi sodbe, in dejal, da bi ji ta pogum morale priznati tudi druge naslednice. Upa, da bo to pripomoglo k temu, da bodo tudi one iskale rešitve, ki bi pomagale pri vračanju dolgov varčevalcem.
Finančni minister Mramor je ob tem tudi pozval vse naslednice in mednarodno skupnost k uresničevanju sporazuma.
Na podlagi sporazuma o nasledstvu sicer uspešno potekajo pogajanja o razdelitvi nepremičnin – Slovenija bo do konca leta prevzela še šest diplomatsko-konzularnih predstavništev SFRJ -, in kulturne dediščine. Določen napredek je pri dostopu do arhivskega gradiva, kjer pa so še vedno zaprti arhivi Narodne banke Jugoslavije in obveščevalno-varnostnih služb.
6092 epizod
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Ob 15. obletnici podpisa sporazuma o nasledstvu nekdanje Jugoslavije je v državnem zboru potekala konferenca, na kateri so udeleženci poudarili pomen sporazuma in opozorili na težave pri njegovem uresničevanju, predvsem kar zadeva razdelitev bremena za devizne hranilne vloge. Sporazum o nasledstvu sicer opredeljuje pravice in obveznosti naslednic nekdanje Jugoslavije, pomemben pa je tudi, ker je simbolično končal vojne na tem območju.
Na konferenci je bilo večkrat izpostavljeno, da je bilo s sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Ališić Sloveniji naloženo nepravično veliko finančno breme, kar zadeva devizne hranilne vloge. Predsednik državnega zbora Milan Brglez:
»Četudi je ta odločitev popolnoma v neskladju z navedenim členom priloge C (sporazuma o nasledstvu), ser je Slovenija kot demokratična država, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, odločila, da odločbo strasbourškega sodišča v celoti udejanji. Tako smo že začeli s postopki za povrnitev neprenesenih deviznih vlog, pri čemer je našemu postopku pritrdil tudi Svet Evrope.«
Finančni minister Dušan Mramor:
Naša država vztraja, da s sodbo sodišča v Strasbourgu to vprašanje ni rešeno in da ostaja del pogajanj o nasledstvu. Visoka predstavnica za nasledstvo Ana Polak Petrič:
Nekdanji poslanec Parlamentarne skupščine Sveta Evrope in avtor poročila o vprašanju Ljubljanske banke Erik Jurgens, ki ga je parlamentarna skupščina sprejela leta 2004, je bil v svojem nastopu oster do vseh naslednic:
»Mislim, da bi moralo biti vseh 5 držav naslednic sram, da 15 let po podpisu sporazuma še niso rešile problemov. Vse bi vas moralo biti sram!«
Ob tem je v pogovoru za Radio Slovenija pohvalil slovensko vlado, da se je zavezala k uresničitvi sodbe, in dejal, da bi ji ta pogum morale priznati tudi druge naslednice. Upa, da bo to pripomoglo k temu, da bodo tudi one iskale rešitve, ki bi pomagale pri vračanju dolgov varčevalcem.
Finančni minister Mramor je ob tem tudi pozval vse naslednice in mednarodno skupnost k uresničevanju sporazuma.
Na podlagi sporazuma o nasledstvu sicer uspešno potekajo pogajanja o razdelitvi nepremičnin – Slovenija bo do konca leta prevzela še šest diplomatsko-konzularnih predstavništev SFRJ -, in kulturne dediščine. Določen napredek je pri dostopu do arhivskega gradiva, kjer pa so še vedno zaprti arhivi Narodne banke Jugoslavije in obveščevalno-varnostnih služb.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
V državnem zboru so oblikovali vse poslanske skupine in imenovali njihove vodje. Posebnih sprememb ni bilo, le Danijela Krivca bo na čelu poslanske skupine SDS nadomestila Jelka Godec. Seznam so poslali predsedniku republike Borutu Pahorju. Drugi poudarki oddaje: - Slovenija dodatnih zalog zemeljskega plina ne bo dobivala s hrvaškega Krka - Petrol zaradi regulacije cen goriv od države zahteva več 10 milijonov evrov odškodnine - V Novi Gorici se začenja Teden ljubiteljske kulture; trajal bo ves mesec
15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Predsednik republike Borut Pahor je v predsedniški palači sprejel novo predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič. O mandatarju Robertu Golobu bi državni zbor lahko po Pahorejvih besedah glasoval že prihodnjo sredo. Klakočar Zupančičeva je med drugim izrazila prepričanje, da bosta s Pahorjem spoštljivo in odgovorno sodelovala. V oddaji ne preslišite še: - Ena od najbolj krvavih bitk v Ukrajini pri koncu, iz Azôvstala evakuirali več kot 260 borcev - Italijanski nacionalni letalski prevoznik Ita Airways stopa po poti propadle Alitalie - Zapleti pri imenovanju direktorja ortopedske bolnišnice Valdoltra
15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Dopoldne se je prvič sešla novoizvoljena zasedba državnega zbora. Poslanke in poslance sta nagovorila predsednik prejšnjega sklica Igor Zorčič ter predsednik republike Borut Pahor. Oba sta poudarila, da je pred nami zahtevno obdobje. Poslanci so se med ustanovno sejo z minuto molka spomnili tudi žrtev včerajšnje nesreče v kočevski tovarni Melamin. Preostale novice: Evropska unija bo Ukrajini pomagala z nove pol milijarde evrov. Vlada denar za graditev brvi v Celju jemlje iz sredstev za Rome; ti so razburjeni.
Nekaj čez pol deveto zjutraj je Kočevje stresla močna eksplozija. Odjeknila je v kemični tovarni Melamin v središču mesta, več kot 20 ljudi je poškodovanih, od tega 5 huje, štiri ljudi še pogrešajo. Požar, ki je izbruhnil, je pogašen, gasilci hladijo območje. Morebitnih vplivov na okolje naj po navedbah pristojnih ne bi bilo. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Robert Golob: Kadrovska popolnitev nove vlade bo znana ta konec tedna - Janševa vlada sinoči na dopisni seji sprejela več odločitev, danes še zadnja redna seja - Finski predsednik in premierka podprla članstvo v zvezi Nato
Kakšna bo 15. slovenska vlada, bo znano popoldne, ko bo najverjetnejši mandatar Robert Golob s koalicijskima partnerjema, predsednico SD Tanjo Fajon in koordinatorjem Levice Luko Mescem, predstavil želeno sestavo. Precej verjetno bo imela kakšno ministrstvo več. Kdo jih bo vodil, bo znano čez nekaj ur, ko bo trojček predsednikov stopil pred javnost. Zdajšnja vlada ostaja operativna do potrditve nove. Druge teme: - Toninu pooblastila za podpis večstomilijonske pogodbe o nakupu boxerjev - Prva ženska Evropske centralne banke: zvišanje obrestnih mer v tretjem četrtletju - Čista voda v Anhovem zaudarja po fekalijah, prebivalce zdaj oskrbujejo gasilci.
Cene naftnih derivatov so se danes znova zvišale. Občutno se je podražil bencin, in sicer za več kot šest centov na liter. Dizel se je tokrat podražil manj, in sicer za od enega do dva centa. Najverjetnejši mandatar Robert Golob pa je v sinočnji posebni oddaji Studio 9. maj v Slovenskem mladinskem gledališču napovedal regulacijo cen goriva. Kot je še povedal, želijo v Gibanju Svoboda oblikovati močno levosredinsko vlado, k sodelovanju vabijo tudi LMŠ in SAB. Druge teme: - Po ocenah Združenih narodov v Ukrajini število smrtnih žrtev za več tisoč višje od uradnih številk - Ukrajinski učenci in dijaki s poukom na mariborskih šolah zadovoljni, všeč jim je tudi štajerska prestolnica - Na Vrhniki dan odprtih vrat Cankarjeve spominske hiše ob obletnici rojstva velikega pisatelja
Pozornost svetovne javnosti je bila dopoldne usmerjena v govor ruskega predsednika Vladimirja Putina na dan zmage, ko v Moskvi priredijo tradicionalno vojaško parado. Putin ni povedal nič novega: za vojno v Ukrajini je okrivil Zahod in Nato, ki da sta ustvarila nesprejemljive grožnje na ruskih mejah.Kot je še dejal Putin, je Rusija vojaško operacijo v Ukrajini sprožila, da bi odbila agresijo Zahoda, in dodal, da je bila v to prisiljena; po njegovem je šlo za pravočasno in edino pravilno odločitev. Drugi poudarki oddaje: - V Murski Soboti vence pri spomeniku zmage položili tako Rusi kot Ukrajinci - Začasni vodje poslanskih skupin določajo dnevni red prve seje novega sklica parlamenta - Na Lovrencu na Pohorju neurje povzročilo za najmanj dva milijona evrov škode
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Predsedniki najverjetnejših koalicijskih partneric - Gibanja Svoboda, Socialnih demokratov in Levice - so pred nekaj minutami znova sedli za pogajalsko mizo, na kateri je po napovedih okvirni kadrovski razrez med strankami. Obrtno-podjetniška zbornica najverjetnejšega mandatarja Roberta Goloba, ob draženju energentov, poziva k čimprejšnjemu sestanku. V oddaji med drugim tudi: - Ukrajina: Iz jeklarne Azovstal na varno 500 civilistov, ruska vojska naj bi jo kmalu zavzela in nadaljevala proti Odesi - Slovenija in Madžarska v skupno kandidaturo za hokejsko svetovno prvenstvo elitne skupine; drevi pa v medsebojni obračun na ledu
Vlada se bo po navedbah gospodarskega ministra Zdravka Počivalška danes seznanila z dogajanjem na trgu naftnih derivatov, ki se po nedeljski deregulaciji cen občutno dražijo. Avtoprevozniki in kmetje zaradi občutno višjih stroškov pa napovedujejo več kot 10-odstotno podražitev prevozov oziroma izdelkov. V oddaji tudi: - Avstrijska vlada na pomoč gospodinjstvom z energetskimi boni - Napadi ruskih sil na jeklarno Azovstal se kljub napovedani prekinitvi ognja nadaljujejo - Rezultati analize onesnaženosti Soče po izlitju kemične snovi pomirili okoljevarstvenike.
Evropska komisija je predstavila predlog novih sankcij proti Rusiji. Dokument predvideva prepoved uvoza ruske nafte v Unijo, izključitev dodatnih bank iz sistema Swift in razširitev seznama posameznikov, proti katerim veljajo sankcije. Pomisleke nad predlogom sta že izrazili Madžarska in Češka. Drugi poudarki oddaje: - Počivalšek: Vlada bo preverila dogajanje na trgu nafte in po potrebi ukrepala. - Gimnazijci z esejem iz maternega jezika začeli spomladanski rok mature. - Pravico do splava omejili tudi v ameriški zvezni državi Oklahoma.
Za novinarstvo v Sloveniji so težki časi, ob mednarodnem dnevu medijev poudarjajo novinarske organizacije. Slovenija je na lestvici svobode medijev zdrsnila najnižje doslej, na 54-o mesto med 180-imi državami. Med državami Evropske unije so se slabše od Slovenije uvrstile le Italija, Poljska in Madžarska. V oddaji tudi: - Gibanje Svoboda, SD in Levica uradno začeli koalicijske pogovore. - V Slavini so toplo sprejeli ukrajinske sirote. - Bodo Združene države Amerike omejile pravico do splava?
Neveljaven email naslov