Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Medtem ko je nedavnemu sporu med koalicijskima strankama SD in Desus domnevno botrovala skrb za starejše, na Uradu za makroekonomske analize in razvoj opozarjajo, da se vlada problemu starajočega prebivalstva in njegovih posledic za javne finance posveča premalo.
Po podatkih statističnega urada in Umarja se bo v prihodnjih letih število mlajših od 19 let izenačilo s številom starejših od 65; delež otrok in mladih se bo v prihodnjih desetletjih gibal pri okoli 20 odstotkih, odstotek starejših pa bo čez 25 let dosegel že 30 odstotkov oziroma 600 tisoč ljudi. Če je delovno sposobnih pri nas trenutno okoli 70 odstotkov prebivalstva, jih bo leta 2060 le še polovica. Slovenija je po številu delovno aktivnih nad 55. letom že zdaj povsem na repu Evropske unije, prav tako je le majhen delež tistih, ki se odločajo za vseživljenjsko učenje. Kapacitet za aktivno staranje imamo manj od povprečja EU-ja, vključenost starejših v družbo je slaba. Že čez dobrih deset let se tako po enem od izračunov utegne zgoditi, da bo potreba po delovni sili večja od razpoložjive.
In rešitve? Kot pravijo v Umarju, je ena od njih zagotovo načrtno spodbujanje migracij, Slovenija je trenutno še precej zaprta država, rešitev, s katerimi bi uvozili, denimo, nekaj deset zdravnikov na leto, nimamo. A tudi v preteklosti nas je že reševal prihod tuje delovne sile.
Proračun je z izdatki za socialno zaščito že zdaj močno obremenjen, za pokojnine gre nekaj več kot milijardo evrov, a obenem so te nizke in se v povprečju gibljejo med 400 in 700 evri, zato je varčevanje komajda lahko še odgovor; druga in verjetno edina preostala rešitev pa je podaljšanje delovne dobe. In z vidika javnofinančne vzdržnosti po mnenju Umarja tudi večja vključitev zasebnih virov denimo v zdravstvu.
Demografske spremembe bodo neizogibno vplivale tudi na izobraževalni sistem, saj bo v prihodnje zagotovo treba prerazporediti sredstva in več nameniti neformalnemu izobraževanju.
Logika proračunskega načrtovanja, ki je usmerjena izrazito kratkoročno in meri le na rezultate, vidne ob koncu mandata vsakokratne vlade, se bo tako morala spremeniti. Zmotno je namreč mišljenje, da bomo imeli, če ne bomo storili ničesar, čez leta tak življenjski standard kot zdaj, še svarijo v Umarju.
6092 epizod
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Medtem ko je nedavnemu sporu med koalicijskima strankama SD in Desus domnevno botrovala skrb za starejše, na Uradu za makroekonomske analize in razvoj opozarjajo, da se vlada problemu starajočega prebivalstva in njegovih posledic za javne finance posveča premalo.
Po podatkih statističnega urada in Umarja se bo v prihodnjih letih število mlajših od 19 let izenačilo s številom starejših od 65; delež otrok in mladih se bo v prihodnjih desetletjih gibal pri okoli 20 odstotkih, odstotek starejših pa bo čez 25 let dosegel že 30 odstotkov oziroma 600 tisoč ljudi. Če je delovno sposobnih pri nas trenutno okoli 70 odstotkov prebivalstva, jih bo leta 2060 le še polovica. Slovenija je po številu delovno aktivnih nad 55. letom že zdaj povsem na repu Evropske unije, prav tako je le majhen delež tistih, ki se odločajo za vseživljenjsko učenje. Kapacitet za aktivno staranje imamo manj od povprečja EU-ja, vključenost starejših v družbo je slaba. Že čez dobrih deset let se tako po enem od izračunov utegne zgoditi, da bo potreba po delovni sili večja od razpoložjive.
In rešitve? Kot pravijo v Umarju, je ena od njih zagotovo načrtno spodbujanje migracij, Slovenija je trenutno še precej zaprta država, rešitev, s katerimi bi uvozili, denimo, nekaj deset zdravnikov na leto, nimamo. A tudi v preteklosti nas je že reševal prihod tuje delovne sile.
Proračun je z izdatki za socialno zaščito že zdaj močno obremenjen, za pokojnine gre nekaj več kot milijardo evrov, a obenem so te nizke in se v povprečju gibljejo med 400 in 700 evri, zato je varčevanje komajda lahko še odgovor; druga in verjetno edina preostala rešitev pa je podaljšanje delovne dobe. In z vidika javnofinančne vzdržnosti po mnenju Umarja tudi večja vključitev zasebnih virov denimo v zdravstvu.
Demografske spremembe bodo neizogibno vplivale tudi na izobraževalni sistem, saj bo v prihodnje zagotovo treba prerazporediti sredstva in več nameniti neformalnemu izobraževanju.
Logika proračunskega načrtovanja, ki je usmerjena izrazito kratkoročno in meri le na rezultate, vidne ob koncu mandata vsakokratne vlade, se bo tako morala spremeniti. Zmotno je namreč mišljenje, da bomo imeli, če ne bomo storili ničesar, čez leta tak življenjski standard kot zdaj, še svarijo v Umarju.
Rusija sedmi dan napada Ukrajino. O bombah, močnem obstreljevanju in žrtvah poročajo iz Odese, Harkova, Hersona in Marjupola. Iz Ukrajine je zbežalo že več kot 700 tisoč ljudi. Evropska komisija je prvič v zgodovini predlagala sprožitev direktive za začasno zaščito beguncev. Na njihov sprejem se pripravlja tudi Slovenija. Na ministrstvu za delo so pristojni za sprejem otrok in mladostnikov brez spremstva. Zanje je na voljo 80 mest. Ostale teme: - NLB prevzela slovensko podružnico Sberbank, poslovalnice spet odprte, na voljo vse storitve - V Kopru čez leto in pol 166 novih najemnih stanovanj - V Kinu Šiška premiera dokumentarca o realnosti prostitucije v Sloveniji
Razmere na bojiščih v Ukrajini se zaostrujejo. Medtem ko so ruske enote raketirale središče drugega največjega ukrajinskega mesta Harkov, se proti glavnemu mestu Kijev vije 60-kilometrski konvoj ruskih oklepnikov. Mednarodno kazensko sodišče napoveduje preiskavo vojnih zločinov proti človeštvu v Ukrajini po letu 2014. Medtem veliko število ukrajinskih beguncev beži proti zahodu, kjer zapuščajo državo. V oddaji tudi: - Po poročanju Financ bo slovensko Sberbank najverjetneje kupila NLB - Slovenija spreminja stališča do graditve plinskih terminalov - Pustne šeme še zadnjič letos preganjajo zimo.
Peti dan ruske invazije na Ukrajino sta se delegaciji držav sešli na pogajanjih na ukrajinsko-beloruski meji. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ob tem poziva k prekinitvi spopadov, Moskva, ki vse bolj čuti posledice zahodnih sankcij, pa na drugi strani Evropsko unijo obtožuje sovraštva do Rusije. Ukrajini bo ta namreč dobavila za 450 milijonov evrov orožja. Organizacija Združenih narodov za begunce poroča, da je Ukrajino do zdaj zapustilo že pol milijona ljudi. V oddaji boste slišal tudi: - Prvi begunci iz Ukrajine že prispeli v Slovenijo. - Ob ostrih sankcijah zaskrbljeni tudi slovenski komitenti banke Sberbank. - Letošnji pust še zlasti vesel za otroke na šolskih počitnicah.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Ruske sile prodirajo proti središču ukrajinske prestolnice Kijev. Iz bližine vladnega okrožja poročajo o streljanju. Ukrajinske oblasti vse prebivalce pozivajo, naj se pridružijo oboroženi obrambi domovine, tudi mladoletne. Drugi poudarki oddaje: - Proti zahodni Evropi se vijejo kolone beguncev, Unicef opozarja na pomanjkanje medicinske opreme. - Pahor: Izbris prebivalcev je bilo samovoljno, nepravično, nezakonito, neustavno in diskriminatorno dejanje. - Uefa prestavila finale lige prvakov iz St. Peterburga v Pariz; mednarodna smučarska zveza odpovedala vse tekme v Rusiji.
Rusija je davi začela obsežen letalski, kopenski in pomorski vojaški napad na Ukrajino. V državi je zavladal kaos, medtem ko so ruske rakete merile predvsem na pomembno vojaško infrastrukturo. Več eksplozij je odjeknilo tudi v prestolnici Kijev. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je razglasil vojne razmere za vso državo, prebivalcem pa zagotovil, da so pripravljeni na vse. Drugi poudarki oddaje: - Mednarodna skupnost ostro obsoja rusko invazijo, solidarnost z Ukrajinci izrazila tudi predsednik Pahor in premier Janša. - Branimir Štrukelj vladni odziv na napovedano stavko šolnikov označil za bizaren. - Na današnji debeli četrtek se začenjajo pustne prireditve.
Minister Zdravko Počivalšek je marca 2020 kršil integriteto pri nabavi ventilatorjev; tako je ugotovila Komisija za preprečevanje korupcije. Počivalšek kljub vsemu pravi, da ima mirno vest in ugotovitve komisije zavrača. V oddaji tudi: - Ukrajinski svet za nacionalno varnost pozval parlament, naj razglasi izredne razmere; - Pristojni parlamentarni odbor podprl predlog višje osnove za bolniško nadomestilo; - Sinočnja premiera otroške detektivke Skrivno društvo KRVZ navdušila občinstvo vseh starosti.
V mednarodni skupnosti napovedujejo uvedbo sankcij proti Rusiji zaradi priznanja separatističnih regij Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine. Nemčija ustavlja projekt Severni tok 2. V oddaji tudi: - Minister Poklukar ob nadaljnjem umirjanju razmer napovedal ukinitev mask v šolah - Direktorica celjske bolnišnice v odstopu Margareta Guček Zakošek bo kariero nadaljevala v zasebnem sektorju - V Hisense Gorenju kriza s kadri; primanjkuje 500 ljudi
Izpolnjevanje pogoja PCT od danes v večini dejavnosti, razen v zdravstvu, socialnem varstvu in zaporih, ni več potrebno, odpravljena je večina protikoronskih ukrepov. V gospodarstvu, kulturi in šolstvu so zadovoljni, v zdravstvu pa previdni, saj so razmere v bolnišnicah še vedno resne. Drugi poudarki oddaje: - Janša po srečanju z Orbanom: Država bo uveljavila predkupno pravico za Savo Turizem. - Na vzhodu Ukrajine nadaljevanje spopadov; morda se obeta srečanje Biden-Putin. - Po požaru na italijanskem trajektu še vedno 10 pogrešanih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Vlada bo o rahljanju protikoronskih ukrepov odločala to popoldne. Zaradi različnih mnenj ministrov o tem, kaj in kdaj sproščati, bo nujen kompromis. Na gospodarskem ministrstvu želijo, da bi odpravili čim več omejitev za gostince, tudi s podaljšanjem obratovanja lokalov do polnoči. Druge teme: - Korak k uresničitvi tretje razvojne osi: na vladi skoraj 400-milijonski poroštveni zakon - Licitacijski rekord: za hlod slovenskega javorja skoraj 48 tisoč evrov - Kršitve premirja na vzhodu Ukrajine, o tem tudi na varnostni konferenci v Muenchnu
Predlog, da bi upokojenci zaradi številnih bolniških odsotnosti in karanten pomagali trgovcem in drugim, je dobil zeleno luč pristojnega parlamentarnega odbora. Zakonodaja širi obseg ur upokojenskega dela. Ob upadu okužb in načrtovanih sprostitvam, ki vključujejo tudi ukinitev karanten, pa trgovci morda pomoči sploh ne bodo potrebovali. Druge teme: - Zaloge krvi zaradi obravnav težjih bolnikov in sproščanja operacij na spodnjih mejah - Z vzhoda Ukrajine poročajo o strelih, Moskva in Kijev obtožujeta drug drugega - Avstralec Mark Lebedew novi selektor slovenske moške odbojkarske reprezentance
V zdravstu in socialnem varstvu se je zjutraj začela stavka. Približno 50.000 zaposlenih v zdravstvenih domovih, bolnišnicah, socialnovarstvenih zavodih, centrih za socialno delo in lekarnah danes zagotavlja le najnujnejše storitve. Od vlade zahtevajo takojšnje sprejetje standardov in normativov, je med drugim izpostavila Irena Ilešič Čujovič, predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije. Zdravstvo so poleg zdravnikov in medicinskih sester tudi druge poklicne skupine, ki skupaj zagotavljajo kakovostno obravnavo bolnikov, zato zahtevajo tudi enako obravnavo. Druge teme: - Konec meseca višje pokojnine za vse upokojence - Rusija oznanila konec vojaških vaj na priključenem polotoku Krim - Sodišče Evropske unije zavrnilo tožbi Poljske in Madžarske glede vladavine prava
Ob zmanjševanju števila primerov okužbe s koronavirusom na Brdu pri Kranju poteka sestanek ministra za zdravje Janeza Poklukarja s strokovno skupino za covid-19 in predstavniki zdravstva o sproščanju ukrepov. Po napovedih bi te najprej sproščali v dejavnostih na prostem, prve odprave naj bi občutili tudi v trgovinski dejavnosti. Epidemiologi in zdravstveni delavci ob tem pozivajo k previdnosti pri sproščanju ukrepov. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Fides naj ne bi stavkal, vztrajajo pri izstopu iz enotnega plačnega sistema - Rusija potrdila umik nekaterih sil z ukrajinske meje in poudarila, da bo še naprej izvajala vaje na svojem ozemlju - Ob mednarodnem tednu otrok alkoholikov pozivi k odpravi stigmatizacije alkoholizma v družini
Slovenija je danes v igri za nova olimpijska odličja. Smučarski skakalci se merijo na ekipni tekmi. Po skorajšnjem izteku prve serije, ki so jo zaznamovale težave z vetrom, imajo naši orli odlično izhodišče za skok na stopničke. Druge teme: Epidemija se umirja; včeraj potrdili za tretjino manj novih primerov okužbe s koronavirusom kot pred tednom dni Ukrajina poziva Rusijo k pogovorom, G7 Moskvo svari pred finančnimi posledicami ob morebitni invaziji Na Berlinalu premiera slovensko-avstralskega prvenca Sare Kern Moja Vesna
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Neveljaven email naslov