Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Netopírji so red sesalcev. So edini sesalci z letalno mreno, ki jim omogoča pravo letenje. Drugi sesalci so zmožni kvečjemu jadranja. Krila netopirjev, pravilneje imenovana prhuti, so iz kožne mrene, ki se razpenja med dolgimi, tankimi prstki. Razpon prhuti sega od 15 cm (kittijev pritlikavi netopir) do prek 1,5 m (leteče lisice). Večina vrst se pri nočnem lovu zanaša na eholokacijo (poseben sistem, ki deluje kot sonar; oddajajo nam neslišne ultrazvočne klice – v območju višjem od 20000 Hz – katerih odboje od ovir zopet prestrežejo in si zelo natančno ustvarijo sliko preiskovane okolice ali položaja svojega plena). Večinoma so nočna bitja in so vsejedi. Nekateri sesajo kri večjih živali, vendar se večina hrani z žuželkami, npr. veščami. Živijo v jamah, krošnjah, balkonih, podstrešjih ipd. Nekateri znajo loviti ribe. So zelo inteligentne živali. Ko mirujejo, se z ostrimi krempeljci na nogah lahko oprimejo tudi najmanjše gube na na videz gladki površini. Netopirji pa se pri visenju prav nič ne utrudijo, saj jim posebna tetiva ob mišicah v goleni omogoča, da teža telesa sama potegne krempelj v špranjo. Zimo netopirji preživijo v globokem zimskem spanju (hibernacija). Najbolj jim ustrezajo jame ali kakšni hladnejši predeli zgradb, kjer je konstantno nizka temperatura ter visoka vlažnost. Njihova telesna temperatura se spusti le na nekaj stopinj nad okoliško (10°C) in bitje srca se upočasni na le nekaj udarcev na minuto ( z 88 na le 25 do 45 udarcev na minuto, vdihnejo pa le vsakih 6 do 9 minut). Iz globokega spanja se prek zime prebujajo v obdobjih dveh do treh tednov, kar je odvisno od njihove “notranje ure”, od temperature v prezimovališču ali od faze hibernacije (začetek – konec). Prezimovanje lahko nadaljujejo v istem prostoru ali odletijo v drug primernejši prostor ali celo v drugo jamo. Kadar se netopir prebudi iz globokega zimskega spanja za to porabi toliko energije (za prebujanje porabi 30-60 minut), kolikor bi jo porabil med globokim spanjem v približno dveh tednih. Zato je zelo pomembno, da če pozimi srečamo netopirja, da ga ne vznemirjamo – vanj ne svetimo, ne dihamo, se ga ne dotikamo ali fotografiramo z bliskavico. Zaradi preštevilnih vznemirjanj bi se netopir lahko prevečkrat prebudil in bi do spomladi porabil svoje energetske zaloge za preživetje. Če so res krvosesi in zakaj svoje otroke puščajo v “vrtcih” pa preverite v tokratni oddaji, kjer so svoje znanje o netopirjih z nami delili tudi Teja, Miha in Inja iz 2.a ter Kaja, Vid in Nejc iz 2.b razreda Osnovne šole Domžale. Pridružila se jim je tudi biologinja ter vodnica v ljubljanskem živalskem vrtu Petra Hrovatin. Oddajo je pripravila Liana Buršič
Netopírji so red sesalcev. So edini sesalci z letalno mreno, ki jim omogoča pravo letenje. Drugi sesalci so zmožni kvečjemu jadranja. Krila netopirjev, pravilneje imenovana prhuti, so iz kožne mrene, ki se razpenja med dolgimi, tankimi prstki. Razpon prhuti sega od 15 cm (kittijev pritlikavi netopir) do prek 1,5 m (leteče lisice). Večina vrst se pri nočnem lovu zanaša na eholokacijo (poseben sistem, ki deluje kot sonar; oddajajo nam neslišne ultrazvočne klice – v območju višjem od 20000 Hz – katerih odboje od ovir zopet prestrežejo in si zelo natančno ustvarijo sliko preiskovane okolice ali položaja svojega plena).
Večinoma so nočna bitja in so vsejedi. Nekateri sesajo kri večjih živali, vendar se večina hrani z žuželkami, npr. veščami. Živijo v jamah, krošnjah, balkonih, podstrešjih ipd. Nekateri znajo loviti ribe. So zelo inteligentne živali.
Ko mirujejo, se z ostrimi krempeljci na nogah lahko oprimejo tudi najmanjše gube na na videz gladki površini. Netopirji pa se pri visenju prav nič ne utrudijo, saj jim posebna tetiva ob mišicah v goleni omogoča, da teža telesa sama potegne krempelj v špranjo.
Zimo netopirji preživijo v globokem zimskem spanju (hibernacija). Najbolj jim ustrezajo jame ali kakšni hladnejši predeli zgradb, kjer je konstantno nizka temperatura ter visoka vlažnost. Njihova telesna temperatura se spusti le na nekaj stopinj nad okoliško (10˚C) in bitje srca se upočasni na le nekaj udarcev na minuto ( z 88 na le 25 do 45 udarcev na minuto, vdihnejo pa le vsakih 6 do 9 minut). Iz globokega spanja se prek zime prebujajo v obdobjih dveh do treh tednov, kar je odvisno od njihove “notranje ure”, od temperature v prezimovališču ali od faze hibernacije (začetek – konec). Prezimovanje lahko nadaljujejo v istem prostoru ali odletijo v drug primernejši prostor ali celo v drugo jamo.
Kadar se netopir prebudi iz globokega zimskega spanja za to porabi toliko energije (za prebujanje porabi 30-60 minut), kolikor bi jo porabil med globokim spanjem v približno dveh tednih.
Zato je zelo pomembno, da če pozimi srečamo netopirja, da ga ne vznemirjamo – vanj ne svetimo, ne dihamo, se ga ne dotikamo ali fotografiramo z bliskavico. Zaradi preštevilnih vznemirjanj bi se netopir lahko prevečkrat prebudil in bi do spomladi porabil svoje energetske zaloge za preživetje.
Če so res krvosesi in zakaj svoje otroke puščajo v “vrtcih” pa preverite v tokratni oddaji, kjer so svoje znanje o netopirjih z nami delili tudi Teja, Miha in Inja iz 2.a ter Kaja, Vid in Nejc iz 2.b razreda Osnovne šole Domžale. Pridružila se jim je tudi biologinja ter vodnica v ljubljanskem živalskem vrtu Petra Hrovatin.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Netopírji so red sesalcev. So edini sesalci z letalno mreno, ki jim omogoča pravo letenje. Drugi sesalci so zmožni kvečjemu jadranja. Krila netopirjev, pravilneje imenovana prhuti, so iz kožne mrene, ki se razpenja med dolgimi, tankimi prstki. Razpon prhuti sega od 15 cm (kittijev pritlikavi netopir) do prek 1,5 m (leteče lisice). Večina vrst se pri nočnem lovu zanaša na eholokacijo (poseben sistem, ki deluje kot sonar; oddajajo nam neslišne ultrazvočne klice – v območju višjem od 20000 Hz – katerih odboje od ovir zopet prestrežejo in si zelo natančno ustvarijo sliko preiskovane okolice ali položaja svojega plena). Večinoma so nočna bitja in so vsejedi. Nekateri sesajo kri večjih živali, vendar se večina hrani z žuželkami, npr. veščami. Živijo v jamah, krošnjah, balkonih, podstrešjih ipd. Nekateri znajo loviti ribe. So zelo inteligentne živali. Ko mirujejo, se z ostrimi krempeljci na nogah lahko oprimejo tudi najmanjše gube na na videz gladki površini. Netopirji pa se pri visenju prav nič ne utrudijo, saj jim posebna tetiva ob mišicah v goleni omogoča, da teža telesa sama potegne krempelj v špranjo. Zimo netopirji preživijo v globokem zimskem spanju (hibernacija). Najbolj jim ustrezajo jame ali kakšni hladnejši predeli zgradb, kjer je konstantno nizka temperatura ter visoka vlažnost. Njihova telesna temperatura se spusti le na nekaj stopinj nad okoliško (10°C) in bitje srca se upočasni na le nekaj udarcev na minuto ( z 88 na le 25 do 45 udarcev na minuto, vdihnejo pa le vsakih 6 do 9 minut). Iz globokega spanja se prek zime prebujajo v obdobjih dveh do treh tednov, kar je odvisno od njihove “notranje ure”, od temperature v prezimovališču ali od faze hibernacije (začetek – konec). Prezimovanje lahko nadaljujejo v istem prostoru ali odletijo v drug primernejši prostor ali celo v drugo jamo. Kadar se netopir prebudi iz globokega zimskega spanja za to porabi toliko energije (za prebujanje porabi 30-60 minut), kolikor bi jo porabil med globokim spanjem v približno dveh tednih. Zato je zelo pomembno, da če pozimi srečamo netopirja, da ga ne vznemirjamo – vanj ne svetimo, ne dihamo, se ga ne dotikamo ali fotografiramo z bliskavico. Zaradi preštevilnih vznemirjanj bi se netopir lahko prevečkrat prebudil in bi do spomladi porabil svoje energetske zaloge za preživetje. Če so res krvosesi in zakaj svoje otroke puščajo v “vrtcih” pa preverite v tokratni oddaji, kjer so svoje znanje o netopirjih z nami delili tudi Teja, Miha in Inja iz 2.a ter Kaja, Vid in Nejc iz 2.b razreda Osnovne šole Domžale. Pridružila se jim je tudi biologinja ter vodnica v ljubljanskem živalskem vrtu Petra Hrovatin. Oddajo je pripravila Liana Buršič
Netopírji so red sesalcev. So edini sesalci z letalno mreno, ki jim omogoča pravo letenje. Drugi sesalci so zmožni kvečjemu jadranja. Krila netopirjev, pravilneje imenovana prhuti, so iz kožne mrene, ki se razpenja med dolgimi, tankimi prstki. Razpon prhuti sega od 15 cm (kittijev pritlikavi netopir) do prek 1,5 m (leteče lisice). Večina vrst se pri nočnem lovu zanaša na eholokacijo (poseben sistem, ki deluje kot sonar; oddajajo nam neslišne ultrazvočne klice – v območju višjem od 20000 Hz – katerih odboje od ovir zopet prestrežejo in si zelo natančno ustvarijo sliko preiskovane okolice ali položaja svojega plena).
Večinoma so nočna bitja in so vsejedi. Nekateri sesajo kri večjih živali, vendar se večina hrani z žuželkami, npr. veščami. Živijo v jamah, krošnjah, balkonih, podstrešjih ipd. Nekateri znajo loviti ribe. So zelo inteligentne živali.
Ko mirujejo, se z ostrimi krempeljci na nogah lahko oprimejo tudi najmanjše gube na na videz gladki površini. Netopirji pa se pri visenju prav nič ne utrudijo, saj jim posebna tetiva ob mišicah v goleni omogoča, da teža telesa sama potegne krempelj v špranjo.
Zimo netopirji preživijo v globokem zimskem spanju (hibernacija). Najbolj jim ustrezajo jame ali kakšni hladnejši predeli zgradb, kjer je konstantno nizka temperatura ter visoka vlažnost. Njihova telesna temperatura se spusti le na nekaj stopinj nad okoliško (10˚C) in bitje srca se upočasni na le nekaj udarcev na minuto ( z 88 na le 25 do 45 udarcev na minuto, vdihnejo pa le vsakih 6 do 9 minut). Iz globokega spanja se prek zime prebujajo v obdobjih dveh do treh tednov, kar je odvisno od njihove “notranje ure”, od temperature v prezimovališču ali od faze hibernacije (začetek – konec). Prezimovanje lahko nadaljujejo v istem prostoru ali odletijo v drug primernejši prostor ali celo v drugo jamo.
Kadar se netopir prebudi iz globokega zimskega spanja za to porabi toliko energije (za prebujanje porabi 30-60 minut), kolikor bi jo porabil med globokim spanjem v približno dveh tednih.
Zato je zelo pomembno, da če pozimi srečamo netopirja, da ga ne vznemirjamo – vanj ne svetimo, ne dihamo, se ga ne dotikamo ali fotografiramo z bliskavico. Zaradi preštevilnih vznemirjanj bi se netopir lahko prevečkrat prebudil in bi do spomladi porabil svoje energetske zaloge za preživetje.
Če so res krvosesi in zakaj svoje otroke puščajo v “vrtcih” pa preverite v tokratni oddaji, kjer so svoje znanje o netopirjih z nami delili tudi Teja, Miha in Inja iz 2.a ter Kaja, Vid in Nejc iz 2.b razreda Osnovne šole Domžale. Pridružila se jim je tudi biologinja ter vodnica v ljubljanskem živalskem vrtu Petra Hrovatin.
Danes se ne bomo podrobneje in morda z novimi pogledi spuščali v to, kaj koncept "biti priden" zares pomeni. Da velikokrat sploh ni hvalnica otrokovemu vedenju, ampak zgolj prikimavanje temu, da zna biti všečen nam, družbi, da zna ugajati drugim, čeprav takrat ni zares avtentično svoj. Tokrat je Liano Buršič zanimalo, kakšne vzgojne ukrepe uporabijo starši, takšne, ki učinkujejo seveda, ko otroci niso pridni oziroma bolje, kadar ne izpolnjujejo svojih obveznosti, največkrat šolskih. Liana se je pogovarjala z drugošolci s kranjske OŠ Staneta Žagarja.
Letošnji nacionalni mesec skupnega branja poteka med 8. septembrom, dnevom pismenosti in 13. oktobrom, ko se konča letošnji teden otroka. Tako kot lani, so se akciji tudi letos pridružile številne ustanove in posamezniki, ki v Sloveniji skrbijo za spodbujanje branja in bralne kulture. Po vsej Sloveniji, zamejskem in tudi zdomskem prostoru je organiziranih več kot štiristo dogodkov, ki na najrazličnejše zanimive načine spodbujajo otroke, mladino in odrasle k branju. Koliko v resnici berejo mladi, kakšen je njihov odnos do branja in knjig, katere knjige bi radi videli na seznamu za domače branje in kaj bi po njihovem mnenju še spodbudilo bralno kulturo pri nas – o vsem tem z mladimi navdušenimi bralci več v naši mladinski oddaji Hudo! v soboto po 9h, zdaj pa prisluhnimo, kaj radi berejo tretješolci Tilen, Tin, Lucija, Dora, Fiona in Ana z Osnovne šole Antona Ukmarja Koper. Z njimi se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
Na današnji dan leta 1918 je bila ustanovljena Narodna galerija Slovenije. Svoje prostore ima v stavbi ljubljanskega Narodnega doma na Cankarjevi cesti, v njej pa hranijo največjo zbirko umetnin, ki so nastale na slovenskem ozemlju v obdobjih med srednjim vekom in modernizmom. Zagotovo ste tudi poslušalke in poslušalci že obiskali to osrednjo galerijo slovenskih likovnih del. No, o tem, kaj galerija pravzaprav je, pa se je Aleš Ogrin pogovarjal z otroki, ki obiskujejo 3.A in 3.B razred na Osnovni šoli Horjul.
Z amazonskim tropskim gozdom so gorela pljuča planeta, ves svet je bil v skrbeh za svojo sedanjost in prihodnost ….kaj pa mladi? Liana Buršič se je pogovarjala z drugošolci, Nikom, Domnom, Zojo, Zalo, Ino in Miho, s kranjske OŠ Staneta Žagarja.
O tem, v kakšnih krajih bi radi živeli, smo se pogovarjali z otroki iz Celja. Imajo raje kraje, kjer vedno sije sonce, ali območja, kjer prevladujeta sneg in mraz? V mestu ali v naravi? No, nekateri vejo tudi to, v kateri državi bi živeli …
V tem tednu so mesto Velenje obarvale najrazličnejše barve, zastavice, baloni, pisane nogavičke in oranžne kitke. V naše kraje je prišla najpogumnejša, najmočnejša in verjetno tudi najbolj navihana deklica, Pika Nogavička, ki jo najmlajši dobro poznajo. Kakšne norčije vse zganja Pika in v čem bi ji bili radi podobni, so Tadeji Bizilj povedali tretješolci z OŠ Rudolfa Maistra Šentilj.
Plastika. Okoljevarstvena groza, strah in trepet flore in favne našega planeta. Tudi plastične vrečke. Kaj pa o njih mislijo prvošolci s kranjske OŠ Staneta Žagarja? Z njimi se je pogovarjala Liana Buršič
Otroci so do sedaj že dodobra stopili nazaj na pot nabiranja znanja in z vsakim dnem, ko se odpravijo v šolo, postajajo pametnejši. A kaj pravzaprav zares pomeni biti pameten in kdo so zares tisti, ki so najpametnejši? O tem so s Katarino Mazoro in Alešem Ogrinom govorili otroci, ki so obiskovali poletno počitniško varstvo na I. osnovni šoli Celje.
Otroke iz Celja smo vprašali, ali zavidajo pticam, ki letijo? In kam bi sami odleteli, če bi lahko ...
Kaj si najmlajši predstavljajo pod nazivom projekta Zveze prijateljev mladine Slovenije Teden otroka?
Prvi teden pouka v novem šolskem letu se počasi bliža koncu. Zgodnje jutranje vstajanje, novi predmeti na urniku, novi sošolci, novo znanje pred vrati. O tem, kaj je in bo prineslo novo šolsko leto, bomo s šolarji in z učiteljico slovenščine govorili v naši jutrišnji mladinski oddaji Hudo! po deveti – zdaj pa prisluhnimo najmlajšim s I. Osnovne šole Celje, ki so v prvih dneh pouka že razmišljali o tem, s čim se bodo ukvarjali, ko odrastejo in kateri poklic menijo, da je pravi za njih.
Kakšno vreme je všeč otrokom? Sonce, da se lahko kopajo, dež, da lahko skačejo po lužah, ali sneg, da se lahko sankajo? Raziskujemo v oddaji Dobro jutro, otroci.
Pozno poletje in jesen sta čas izobilja, ko nam naši vrtovi ponudijo najrazličnejše vrtnine, za katere smo pridno skrbeli vse od pomladi, ko smo jih posadili ali posejali. Pri vrtnarjenju so vam seveda lahko pomagali tudi najmlajši, ki imajo tudi sami kar nekaj idej o tem, kaj vse bi vzgajali, če bi vrt imeli sami. Kaj vse to je, so Katarini Mazori in Alešu Ogrinu povedali otroci, ki so obiskovali poletno počitniško varstvo na I. osnovni šoli Celje.
Otroke z različnih krajev po Sloveniji smo ujeli še na počitnicah in jih vprašali, zakaj se po njihovem deveti mesec v letu imenuje september ali kimavec. Imajo sami radi september?
O najljubšem okusu sladoleda smo se pogovarjali z drugošolci z OŠ Prežihovega Voranca.
Še zadnjič to šolsko leto je večina šolarjev prestopila šolski prag, nato pa za več kot 2 meseca odhajajo na počitnice. Na počitnice pa odhaja tudi naša stalna jutranja rubrika Dobro jutro, otroci. Še zadnjič to šolsko leto prisluhnimo mladim sogovornikom. Tokrat prihajajo z OŠ Dragomelj, govorili pa so o svojih počitniških načrtih in tem, kaj se na šoli dogaja poleti.
Športna aktivnost sprošča, povečuje sposobnost koncentracije, spodbuja kreativnost in sposobnost pomnjenja ter ugodno vpliva na boljše soočanje z vsakodnevnimi problemi. Tretješolci iz Osnovne šole Livade iz Izole - Anže, Dane, Rok, Mia, Živa, Sofija in Hana, imajo šport zelo radi – seveda pa vedo, da morajo aktivnosti v teh toplih dneh omejiti na zgodnje jutranje ter dopoldanske in pozne popoldanske ter večerne ure. Kateri so njihovi najljubši športi, je zanimalo Tadejo Bizilj.
Sreča je povsod v zraku … in samo čaka, da jo ujamemo. Tako nekako gre parafraza iz ene od Whitmanovih pesmi. Liana Buršič jo je s tretješolci z OŠ Ledina v Ljubljani, poskušala ujeti v besede. Kaj pa vas osrečuje?
Neveljaven email naslov