Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Netopírji so red sesalcev. So edini sesalci z letalno mreno, ki jim omogoča pravo letenje. Drugi sesalci so zmožni kvečjemu jadranja. Krila netopirjev, pravilneje imenovana prhuti, so iz kožne mrene, ki se razpenja med dolgimi, tankimi prstki. Razpon prhuti sega od 15 cm (kittijev pritlikavi netopir) do prek 1,5 m (leteče lisice). Večina vrst se pri nočnem lovu zanaša na eholokacijo (poseben sistem, ki deluje kot sonar; oddajajo nam neslišne ultrazvočne klice – v območju višjem od 20000 Hz – katerih odboje od ovir zopet prestrežejo in si zelo natančno ustvarijo sliko preiskovane okolice ali položaja svojega plena). Večinoma so nočna bitja in so vsejedi. Nekateri sesajo kri večjih živali, vendar se večina hrani z žuželkami, npr. veščami. Živijo v jamah, krošnjah, balkonih, podstrešjih ipd. Nekateri znajo loviti ribe. So zelo inteligentne živali. Ko mirujejo, se z ostrimi krempeljci na nogah lahko oprimejo tudi najmanjše gube na na videz gladki površini. Netopirji pa se pri visenju prav nič ne utrudijo, saj jim posebna tetiva ob mišicah v goleni omogoča, da teža telesa sama potegne krempelj v špranjo. Zimo netopirji preživijo v globokem zimskem spanju (hibernacija). Najbolj jim ustrezajo jame ali kakšni hladnejši predeli zgradb, kjer je konstantno nizka temperatura ter visoka vlažnost. Njihova telesna temperatura se spusti le na nekaj stopinj nad okoliško (10°C) in bitje srca se upočasni na le nekaj udarcev na minuto ( z 88 na le 25 do 45 udarcev na minuto, vdihnejo pa le vsakih 6 do 9 minut). Iz globokega spanja se prek zime prebujajo v obdobjih dveh do treh tednov, kar je odvisno od njihove “notranje ure”, od temperature v prezimovališču ali od faze hibernacije (začetek – konec). Prezimovanje lahko nadaljujejo v istem prostoru ali odletijo v drug primernejši prostor ali celo v drugo jamo. Kadar se netopir prebudi iz globokega zimskega spanja za to porabi toliko energije (za prebujanje porabi 30-60 minut), kolikor bi jo porabil med globokim spanjem v približno dveh tednih. Zato je zelo pomembno, da če pozimi srečamo netopirja, da ga ne vznemirjamo – vanj ne svetimo, ne dihamo, se ga ne dotikamo ali fotografiramo z bliskavico. Zaradi preštevilnih vznemirjanj bi se netopir lahko prevečkrat prebudil in bi do spomladi porabil svoje energetske zaloge za preživetje. Če so res krvosesi in zakaj svoje otroke puščajo v “vrtcih” pa preverite v tokratni oddaji, kjer so svoje znanje o netopirjih z nami delili tudi Teja, Miha in Inja iz 2.a ter Kaja, Vid in Nejc iz 2.b razreda Osnovne šole Domžale. Pridružila se jim je tudi biologinja ter vodnica v ljubljanskem živalskem vrtu Petra Hrovatin. Oddajo je pripravila Liana Buršič
Netopírji so red sesalcev. So edini sesalci z letalno mreno, ki jim omogoča pravo letenje. Drugi sesalci so zmožni kvečjemu jadranja. Krila netopirjev, pravilneje imenovana prhuti, so iz kožne mrene, ki se razpenja med dolgimi, tankimi prstki. Razpon prhuti sega od 15 cm (kittijev pritlikavi netopir) do prek 1,5 m (leteče lisice). Večina vrst se pri nočnem lovu zanaša na eholokacijo (poseben sistem, ki deluje kot sonar; oddajajo nam neslišne ultrazvočne klice – v območju višjem od 20000 Hz – katerih odboje od ovir zopet prestrežejo in si zelo natančno ustvarijo sliko preiskovane okolice ali položaja svojega plena).
Večinoma so nočna bitja in so vsejedi. Nekateri sesajo kri večjih živali, vendar se večina hrani z žuželkami, npr. veščami. Živijo v jamah, krošnjah, balkonih, podstrešjih ipd. Nekateri znajo loviti ribe. So zelo inteligentne živali.
Ko mirujejo, se z ostrimi krempeljci na nogah lahko oprimejo tudi najmanjše gube na na videz gladki površini. Netopirji pa se pri visenju prav nič ne utrudijo, saj jim posebna tetiva ob mišicah v goleni omogoča, da teža telesa sama potegne krempelj v špranjo.
Zimo netopirji preživijo v globokem zimskem spanju (hibernacija). Najbolj jim ustrezajo jame ali kakšni hladnejši predeli zgradb, kjer je konstantno nizka temperatura ter visoka vlažnost. Njihova telesna temperatura se spusti le na nekaj stopinj nad okoliško (10˚C) in bitje srca se upočasni na le nekaj udarcev na minuto ( z 88 na le 25 do 45 udarcev na minuto, vdihnejo pa le vsakih 6 do 9 minut). Iz globokega spanja se prek zime prebujajo v obdobjih dveh do treh tednov, kar je odvisno od njihove “notranje ure”, od temperature v prezimovališču ali od faze hibernacije (začetek – konec). Prezimovanje lahko nadaljujejo v istem prostoru ali odletijo v drug primernejši prostor ali celo v drugo jamo.
Kadar se netopir prebudi iz globokega zimskega spanja za to porabi toliko energije (za prebujanje porabi 30-60 minut), kolikor bi jo porabil med globokim spanjem v približno dveh tednih.
Zato je zelo pomembno, da če pozimi srečamo netopirja, da ga ne vznemirjamo – vanj ne svetimo, ne dihamo, se ga ne dotikamo ali fotografiramo z bliskavico. Zaradi preštevilnih vznemirjanj bi se netopir lahko prevečkrat prebudil in bi do spomladi porabil svoje energetske zaloge za preživetje.
Če so res krvosesi in zakaj svoje otroke puščajo v “vrtcih” pa preverite v tokratni oddaji, kjer so svoje znanje o netopirjih z nami delili tudi Teja, Miha in Inja iz 2.a ter Kaja, Vid in Nejc iz 2.b razreda Osnovne šole Domžale. Pridružila se jim je tudi biologinja ter vodnica v ljubljanskem živalskem vrtu Petra Hrovatin.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Netopírji so red sesalcev. So edini sesalci z letalno mreno, ki jim omogoča pravo letenje. Drugi sesalci so zmožni kvečjemu jadranja. Krila netopirjev, pravilneje imenovana prhuti, so iz kožne mrene, ki se razpenja med dolgimi, tankimi prstki. Razpon prhuti sega od 15 cm (kittijev pritlikavi netopir) do prek 1,5 m (leteče lisice). Večina vrst se pri nočnem lovu zanaša na eholokacijo (poseben sistem, ki deluje kot sonar; oddajajo nam neslišne ultrazvočne klice – v območju višjem od 20000 Hz – katerih odboje od ovir zopet prestrežejo in si zelo natančno ustvarijo sliko preiskovane okolice ali položaja svojega plena). Večinoma so nočna bitja in so vsejedi. Nekateri sesajo kri večjih živali, vendar se večina hrani z žuželkami, npr. veščami. Živijo v jamah, krošnjah, balkonih, podstrešjih ipd. Nekateri znajo loviti ribe. So zelo inteligentne živali. Ko mirujejo, se z ostrimi krempeljci na nogah lahko oprimejo tudi najmanjše gube na na videz gladki površini. Netopirji pa se pri visenju prav nič ne utrudijo, saj jim posebna tetiva ob mišicah v goleni omogoča, da teža telesa sama potegne krempelj v špranjo. Zimo netopirji preživijo v globokem zimskem spanju (hibernacija). Najbolj jim ustrezajo jame ali kakšni hladnejši predeli zgradb, kjer je konstantno nizka temperatura ter visoka vlažnost. Njihova telesna temperatura se spusti le na nekaj stopinj nad okoliško (10°C) in bitje srca se upočasni na le nekaj udarcev na minuto ( z 88 na le 25 do 45 udarcev na minuto, vdihnejo pa le vsakih 6 do 9 minut). Iz globokega spanja se prek zime prebujajo v obdobjih dveh do treh tednov, kar je odvisno od njihove “notranje ure”, od temperature v prezimovališču ali od faze hibernacije (začetek – konec). Prezimovanje lahko nadaljujejo v istem prostoru ali odletijo v drug primernejši prostor ali celo v drugo jamo. Kadar se netopir prebudi iz globokega zimskega spanja za to porabi toliko energije (za prebujanje porabi 30-60 minut), kolikor bi jo porabil med globokim spanjem v približno dveh tednih. Zato je zelo pomembno, da če pozimi srečamo netopirja, da ga ne vznemirjamo – vanj ne svetimo, ne dihamo, se ga ne dotikamo ali fotografiramo z bliskavico. Zaradi preštevilnih vznemirjanj bi se netopir lahko prevečkrat prebudil in bi do spomladi porabil svoje energetske zaloge za preživetje. Če so res krvosesi in zakaj svoje otroke puščajo v “vrtcih” pa preverite v tokratni oddaji, kjer so svoje znanje o netopirjih z nami delili tudi Teja, Miha in Inja iz 2.a ter Kaja, Vid in Nejc iz 2.b razreda Osnovne šole Domžale. Pridružila se jim je tudi biologinja ter vodnica v ljubljanskem živalskem vrtu Petra Hrovatin. Oddajo je pripravila Liana Buršič
Netopírji so red sesalcev. So edini sesalci z letalno mreno, ki jim omogoča pravo letenje. Drugi sesalci so zmožni kvečjemu jadranja. Krila netopirjev, pravilneje imenovana prhuti, so iz kožne mrene, ki se razpenja med dolgimi, tankimi prstki. Razpon prhuti sega od 15 cm (kittijev pritlikavi netopir) do prek 1,5 m (leteče lisice). Večina vrst se pri nočnem lovu zanaša na eholokacijo (poseben sistem, ki deluje kot sonar; oddajajo nam neslišne ultrazvočne klice – v območju višjem od 20000 Hz – katerih odboje od ovir zopet prestrežejo in si zelo natančno ustvarijo sliko preiskovane okolice ali položaja svojega plena).
Večinoma so nočna bitja in so vsejedi. Nekateri sesajo kri večjih živali, vendar se večina hrani z žuželkami, npr. veščami. Živijo v jamah, krošnjah, balkonih, podstrešjih ipd. Nekateri znajo loviti ribe. So zelo inteligentne živali.
Ko mirujejo, se z ostrimi krempeljci na nogah lahko oprimejo tudi najmanjše gube na na videz gladki površini. Netopirji pa se pri visenju prav nič ne utrudijo, saj jim posebna tetiva ob mišicah v goleni omogoča, da teža telesa sama potegne krempelj v špranjo.
Zimo netopirji preživijo v globokem zimskem spanju (hibernacija). Najbolj jim ustrezajo jame ali kakšni hladnejši predeli zgradb, kjer je konstantno nizka temperatura ter visoka vlažnost. Njihova telesna temperatura se spusti le na nekaj stopinj nad okoliško (10˚C) in bitje srca se upočasni na le nekaj udarcev na minuto ( z 88 na le 25 do 45 udarcev na minuto, vdihnejo pa le vsakih 6 do 9 minut). Iz globokega spanja se prek zime prebujajo v obdobjih dveh do treh tednov, kar je odvisno od njihove “notranje ure”, od temperature v prezimovališču ali od faze hibernacije (začetek – konec). Prezimovanje lahko nadaljujejo v istem prostoru ali odletijo v drug primernejši prostor ali celo v drugo jamo.
Kadar se netopir prebudi iz globokega zimskega spanja za to porabi toliko energije (za prebujanje porabi 30-60 minut), kolikor bi jo porabil med globokim spanjem v približno dveh tednih.
Zato je zelo pomembno, da če pozimi srečamo netopirja, da ga ne vznemirjamo – vanj ne svetimo, ne dihamo, se ga ne dotikamo ali fotografiramo z bliskavico. Zaradi preštevilnih vznemirjanj bi se netopir lahko prevečkrat prebudil in bi do spomladi porabil svoje energetske zaloge za preživetje.
Če so res krvosesi in zakaj svoje otroke puščajo v “vrtcih” pa preverite v tokratni oddaji, kjer so svoje znanje o netopirjih z nami delili tudi Teja, Miha in Inja iz 2.a ter Kaja, Vid in Nejc iz 2.b razreda Osnovne šole Domžale. Pridružila se jim je tudi biologinja ter vodnica v ljubljanskem živalskem vrtu Petra Hrovatin.
Najmlajše smo vprašali za nasvete, kako zjutraj lažje vstati in se pripraviti za šolo.
Danes bi lahko rekli kar: "Vse najboljše, Slovenija!" Dan državnosti je obletnica dneva, ko sta bili sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, slavnostno sicer razglašeni dan pozneje na Trgu republike v Ljubljani. Mogoče pa je najlepše darilo za našo državo to, da slišimo, kako zelo dobro jo poznajo tudi njeni najmlajši državljani in kako varno se v njej počutijo … O Sloveniji so se razgovorili učenci razredne stopnje OŠ Rakek.
S petošolci z OŠ Rakek smo se pogovarjali o tem, kakšno šolsko leto se v teh dneh končuje. Prav gotovo so doživeli marsikaj lepega. Kaj jim bo najbolj ostalo v spominu, kaj so se novega naučili in kateri predmet jim je bil najbolj všeč? Prisluhnite oddaji Dobro jutro, otroci.
Ne pomislimo vedno, da kakšne besede, ki jo odrasli radi in pogosto uporabljamo, otroci ne razumejo. Ena takih je vladna koalicija, besedna zveza, brez katere skoraj ne minejo poročila. A čeprav učenci z OŠ Rakek ne vedo, kaj pomeni, se prav dobro zavedajo pomena sodelovanja, iskanja rešitev in pogovora.
Večni notranji boj - med srcem in umom. Kaj je bolj pomembno poslušati, srce ali glavo? Liana Buršič je tako spraševala četrtošolke z ljubljanske OŠ Ledina.
Vsakič znova, kljub zdravopametnim in znanstvenim dognanjem pozabljamo, kako zelo pomembno se je igrati. Zdaj vas bomo spomnili v rubriki Dobro jutro, otroci, tudi z izborom najljubših iger četrtošolk z ljubljanske OŠ Ledina. Z njimi se je pogovarjala in smejala Liana Buršič
Pred točno 23 leti so bile Škocjanske jame vpisane na seznam mokrišč mednarodnega pomena. Mokrišča so namreč območja – od močvirij, jezer do poplavljenih gozdov -, ki so redno poplavljena s površinsko ali podzemno vodo in so zelo pomembna za razširjenost in pestrost rastlinskega in živalskega sveta, ki za svojo rast in razmnoževanje potrebuje vodo. Koliko o mokriščih vedo najmlajši iz Velikega Gabra, izvemo v rubriki Dobro jutro, otroci.
Facebook in podobna družbena ali družabna omrežja so za vedno spremenila način, kako ljudje komuniciramo med seboj, kako sledimo temu, kaj se dogaja v življenjih naših prijateljev, kakšne odnose gradimo. V tokratni rubriki nam bodo osnovnošolci razložili, kaj so družabna omrežja, njihove prednosti in slabosti.
Na današnji dan leta 1824, torej pred skoraj 200 leti, je bila na Dunaju premierno zaigrana Beethovnova 9. simfonija. Mnogi jo imajo za njegovo najboljše delo in enega od največjih glasbenih dosežkov človeka. Hkrati je tudi ena od največkrat izvajanih simfonij na svetu, nas pa je zanimalo, ali najmljaši sploh vedo, kaj je to simfonija. Pogovarjali smo se z učenci prve triade na OŠ Veliki Gaber.
Ker jutri praznujemo praznik dela, smo se o delu pogovarjali tudi z najmlajšimi. Obiskali smo tretješolce z Osnovne šole Prežihovega Voranca v Ljubljani in jih vprašali, katera dela so po njihovem mnenju težka.
Svetovni dan knjige, ki ga obeležujemo danes, zaznamuje tudi to, da mladi marsikje prespijo v knjižnicah in si pripravijo nadvse zanimivo noč. Noč jim, tako kot to naredijo knjige, seveda lahko še posebej buri domišljijo. Zato smo se s tretješolci z Osnovne šole Prežihovega Voranca v Ljubljani pogovarjali o tem, kaj vse bi počeli, če bi bili pokonci vse do jutra.
Z otroki bomo zdaj pokukali v srednjeveške čase, ko so podložnikom vladali grofje. Na današnji dan leta 1341 je kralj Ludvik Bavarski povzdignil Ulrika I. v Celjskega grofa. Bil je zelo uspešen, saj so pod njegovim vodstvom, celjski grofje vzpostavili številne mednarodne povezave in se uveljavili na političnem zemljevidu. Ob tej obletnici smo se s tretješolci z Osnovne šole Prežihovega Voranca Ljubljana pogovarjali o tem, kako je nekdo postal grof in kakšni so grofje sploh bili.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Mednarodna zveza za mladinsko književnost (IBBY) vsako leto 2. aprila, na rojstni dan pravljičarja Hansa Christiana Andersena, praznuje mednarodni dan knjig za otroke. Tadeja Bizilj se je zato z radijskim mikrofonom odpravila na Osnovno šolo Ivana Babiča - Jagra Marezige in tamkajšnje četrtošolce povprašala, kakšna je zanje dobra knjiga in kakšni knjižni junaki so jim najbolj všeč ... Prisluhnimo jim!
Mednarodna zveza za mladinsko književnost (IBBY) vsako leto 2. aprila, na rojstni dan pravljičarja Hansa Christiana Andersena, praznuje mednarodni dan knjig za otroke. Tadeja Bizilj se je zato z radijskim mikrofonom odpravila na Osnovno šolo Ivana Babiča - Jagra Marezige in tamkajšnje četrtošolce povprašala, kakšna je zanje dobra knjiga in kakšni knjižni junaki so jim najbolj všeč ... Prisluhnimo jim!
Pred letošnjo podelitvijo najbolj znanih filmskih nagrad - oskarjev - smo se s tretješolci z OŠ Notranjski odred Cerknica pogovarjali o filmskih nagradah, o tem, kdo si jih zasluži, kdo vse sodelujte pri snemanju in v katerih filmih je najtežje igrati. Njihove zanimive odgovore lahko slišite v tokratni sobotni jutranji rubriki Dobro jutro, otroci!
Mladi sogovorniki z OŠ Notranjski odred Cerknica so nam povedali, kaj je stres, kako ga razumejo sami, katere situacije so najbolj stresne in nam dali tudi nasvet, kako to občutenje premagati.
V časih, ko nas pestijo stiske in tegobe, je pomembno tudi to, da ne pozabimo na veselje. Zato se je s tretješolci z ljubljanske OŠ Ledina, Liana Buršič pogovarjala o tem, česa se veselijo najbolj na svetu.
Lani sredi leta je organizacija UNICEF Slovenija izvedla raziskavo, kjer je svoje duševno zdravje samoocenjevalo 400 otrok in mladih starih med 10 in 18 let iz vse Slovenije. Ugotovitve so več kot zaskrbljujoče, kajti vsak peti otrok v Sloveniji svoje duševno zdravje ocenjuje kot slabo in več kot 70% otrok in mladih je v prvem koronskem letu občutilo bolečino v prsih, motnje spanja, dolgotrajno žalost ali obup. Iz raziskave je bilo razvidno, da velika večina otrok svoje stiske rešuje kar sama in se o tem ne pogovarja z odraslo osebo. Zato je v tokratni rubriki Dobro jutro, otroci, Liana Buršič tretješolce, torej 8-letnike z ljubljanske OŠ Ledina vprašala, kaj njim predstavlja stisko in kako se z njo spoprimejo.
Danes je pustna sobota – dan, ko si nadamemo pustno masko in kostum in zganjamo pustne norčije. Po starih prepričanjih naj bi ravno s pustnimi norčijami ugnali zimo, našemili pa naj bi se v tisto, kar bi si želeli biti, če bi bilo mogoče. Kako priljubljen je pust med tretješolci iz Osnovne šole Matije Čopa Kranj, po čem ga poznajo in kaj vse takrat počnejo, je zanimalo Tadejo Bizilj.
Neveljaven email naslov