Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na svetu je 54 različnih vrst zajcev, v Evropi poleg poljskega še planinski in divji kunec. Za zajca in kunca lahko rečemo, da sta to dve popolnoma različni živali. Pa čeprav sta si na prvi pogled zelo podobna, saj oba spadata v isti red in družino in imata nekaj podobnosti. Zajce so še do nedavnega prištevali med glodalce, a z njimi nimajo skupnih prednikov in spadajo v samostojen red zajcev. Življenjska strategija zajca je izmikanje naravnim sovražnikom, temu sta prilagojena tako telesna zgradba kot vedenje. Je izredno pozorna žival, stalno vohlja, odlično vidi, teče skokoma. Zanj so značilni paritveni obredi, samec se pari z več samicami. Zdaj pa prisluhnimo kaj so o tem poskočnem poligamistu Liani Buršič povedali učenci 2. a in b razreda OŠ Domžale ter biologinja Petra Hrovatin.
Na svetu je 54 različnih vrst zajcev, Slovenijo pa naseljujeta dve vrsti. V Evropi so poleg poljskega še planinski zajec in divji kunec. Kunce mnogi prištevajo med glodalce in pred časom so tudi spadali v red glodalcev (Rodentia).
Vendar pa so temeljite raziskave pokazale, da imajo kunci v zgornji čeljusti štiri sekalce in ne samo dveh kot glodalci. Ta dodatni par sekalcev se nahaja tik za prednjimi sekalci, z njimi pa kunec grabi in seklja hrano. Prav zaradi dodatnega para zob kunce, poleg njih pa tudi zajce, prištevamo v red Lagomorpha, ki je popolnoma samostojen in ločen od glodalcev.
Sekalci pri zajcih rastejo vse življenje ker se sekalci pri glodanju nenehno obrabljajo. Če se ne bi obrabljali bi predolgi seklaci zajca lahko ovirali pri hranjenju. Ko jedo, zajci s čeljustmi gibljejo vodoravno in hrane nikoli ne držijo s prvimi nogami. S krčenjem gozdov in širjenjem kultiviranih površin se je zajcu v Evropi močno razširil življenjski prostor. Tako danes naseljuje praktično celo Evropo. Življenjska strategija zajca je izmikanje naravnim sovražnikom, temu sta prilagojena tako telesna zgradba kot vedenje. Je izredno pozorna žival, stalno vohlja in prisluškuje, tudi vidi izvrstno.
Prvotno je živel v stepah, danes v kulturnih stepah z revnimi gozdovi, tudi v močvirjih v gorah do 3000 m nadmorske višine. Aktiven je ponoči in v mraku. Teče skokoma, pri begu dela okljuke. Živi posamično. Ležišče ima v talni vdolbini in ni podloženo. Ob paritvi potekajo živahni boji za samca, posamezno tudi za samico, značilni so paritveni obredi, zasledovanje in pretepi.
Poljski zajec dobro voha. Z dolgimi uhlji, ki jih lahko obrača, prestreza glasove. Oči ima ob straneh in vidi na vse strani brez obračanja glave. Ob počitku je vedno obrnjen proti vetru, tako da pravočasno zavoha bližajočo se nevarnost.
Zajec je poligamist. Samec se pari z več samicami. Samica privabi samce z vonjem, ki ga izločajo spolne žleze. Parjenje je od konca zime do sredine poletja, koti večkrat letno. Zajklja skoplje plitko kotanjo na polju ali v gozdu in vanjo skoti mladiče, ki so že pokriti z dlako, vidijo in lahko prosto tekajo. Doji jih samo 17 dni, ker so že drugi dan sposobni objedati zelenje. Samica je breja 42 dni, koti 3 do 4 krat letno, po 2 do 5 polno odlakanih mladičev, niso slepi, tečejo že po nekaj urah, sesajo 3 tedne, po štirih tednih so samostojni. Zanimivo je, da je lahko zajklja znova oplojena že med brejostjo, saj ima rogato maternico, v kateri se lahko neodvisno razvijata dve legli.
Zajec spi velikokrat na dan, vendar le po nekaj sekund do največ nekaj minut. Tako spi zato, da je čim manj časa izpostavljen nevarnosti.
In kaj vse o zajcu vedo povedati učenci iz 2. a in b razreda OŠ Domžale ter biologinja Petra Hrovatin iz ljubljanskega ZOO-ja? Prisluhnite v tokratni oddaji.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Na svetu je 54 različnih vrst zajcev, v Evropi poleg poljskega še planinski in divji kunec. Za zajca in kunca lahko rečemo, da sta to dve popolnoma različni živali. Pa čeprav sta si na prvi pogled zelo podobna, saj oba spadata v isti red in družino in imata nekaj podobnosti. Zajce so še do nedavnega prištevali med glodalce, a z njimi nimajo skupnih prednikov in spadajo v samostojen red zajcev. Življenjska strategija zajca je izmikanje naravnim sovražnikom, temu sta prilagojena tako telesna zgradba kot vedenje. Je izredno pozorna žival, stalno vohlja, odlično vidi, teče skokoma. Zanj so značilni paritveni obredi, samec se pari z več samicami. Zdaj pa prisluhnimo kaj so o tem poskočnem poligamistu Liani Buršič povedali učenci 2. a in b razreda OŠ Domžale ter biologinja Petra Hrovatin.
Na svetu je 54 različnih vrst zajcev, Slovenijo pa naseljujeta dve vrsti. V Evropi so poleg poljskega še planinski zajec in divji kunec. Kunce mnogi prištevajo med glodalce in pred časom so tudi spadali v red glodalcev (Rodentia).
Vendar pa so temeljite raziskave pokazale, da imajo kunci v zgornji čeljusti štiri sekalce in ne samo dveh kot glodalci. Ta dodatni par sekalcev se nahaja tik za prednjimi sekalci, z njimi pa kunec grabi in seklja hrano. Prav zaradi dodatnega para zob kunce, poleg njih pa tudi zajce, prištevamo v red Lagomorpha, ki je popolnoma samostojen in ločen od glodalcev.
Sekalci pri zajcih rastejo vse življenje ker se sekalci pri glodanju nenehno obrabljajo. Če se ne bi obrabljali bi predolgi seklaci zajca lahko ovirali pri hranjenju. Ko jedo, zajci s čeljustmi gibljejo vodoravno in hrane nikoli ne držijo s prvimi nogami. S krčenjem gozdov in širjenjem kultiviranih površin se je zajcu v Evropi močno razširil življenjski prostor. Tako danes naseljuje praktično celo Evropo. Življenjska strategija zajca je izmikanje naravnim sovražnikom, temu sta prilagojena tako telesna zgradba kot vedenje. Je izredno pozorna žival, stalno vohlja in prisluškuje, tudi vidi izvrstno.
Prvotno je živel v stepah, danes v kulturnih stepah z revnimi gozdovi, tudi v močvirjih v gorah do 3000 m nadmorske višine. Aktiven je ponoči in v mraku. Teče skokoma, pri begu dela okljuke. Živi posamično. Ležišče ima v talni vdolbini in ni podloženo. Ob paritvi potekajo živahni boji za samca, posamezno tudi za samico, značilni so paritveni obredi, zasledovanje in pretepi.
Poljski zajec dobro voha. Z dolgimi uhlji, ki jih lahko obrača, prestreza glasove. Oči ima ob straneh in vidi na vse strani brez obračanja glave. Ob počitku je vedno obrnjen proti vetru, tako da pravočasno zavoha bližajočo se nevarnost.
Zajec je poligamist. Samec se pari z več samicami. Samica privabi samce z vonjem, ki ga izločajo spolne žleze. Parjenje je od konca zime do sredine poletja, koti večkrat letno. Zajklja skoplje plitko kotanjo na polju ali v gozdu in vanjo skoti mladiče, ki so že pokriti z dlako, vidijo in lahko prosto tekajo. Doji jih samo 17 dni, ker so že drugi dan sposobni objedati zelenje. Samica je breja 42 dni, koti 3 do 4 krat letno, po 2 do 5 polno odlakanih mladičev, niso slepi, tečejo že po nekaj urah, sesajo 3 tedne, po štirih tednih so samostojni. Zanimivo je, da je lahko zajklja znova oplojena že med brejostjo, saj ima rogato maternico, v kateri se lahko neodvisno razvijata dve legli.
Zajec spi velikokrat na dan, vendar le po nekaj sekund do največ nekaj minut. Tako spi zato, da je čim manj časa izpostavljen nevarnosti.
In kaj vse o zajcu vedo povedati učenci iz 2. a in b razreda OŠ Domžale ter biologinja Petra Hrovatin iz ljubljanskega ZOO-ja? Prisluhnite v tokratni oddaji.
Pri starejših selitev, zamenjava službe, novo ljubezensko razmerje, pri mlajših pa nov hobi ali prehod na drugo šolo - to so dogodki, ki ljudem zelo spremenijo življenje. O novih začetkih in o tem, kako je v življenju obrniti nov list, smo se pogovarjali z osnovnošolci iz OŠ Trbovlje.
Danes je petek, dan, ki so ga zagotovo nestrpno čakali številni šolarji – no, malo manj verjetno tisti, ki se jim danes počasi končujejo zimske počitnice. Vsak ima svoj najljubši dan v tednu – za nekatere je to ponedeljek, ko se začne nov teden, za druge sreda, ko smo že na polovici, tretji pa komaj čakajo dni ob koncu tedna. In čeprav je sobota dan, ko lahko šolarji malo dlje spijo, bo na jutrišnjo soboto zelo živahno na Osnovni šoli Orehek v Kranju. Tja se bo na prireditev gorenjskih osnovnih šol z naslovom Festival naše prihodnosti podala tudi naša ekipa – v živo boste lahko slišali vzdušje in utrip z delavnic v oddaji Hudo! po 9h. Zdajle pa prisluhnimo, kateri je tisti najljubši dan v tednu petošolcev Maruše, Kaje, Mete, Pie, Martina in Jureta iz Osnovne šole Orehek. Z njimi se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
Nekateri izmed nas so bolj zgovorni, nekateri manj, nekateri znajo izbirati besede, drugi povedo vse naravnost, odkrito, brez olepševanja … Prav o tem so, brez dlake na jeziku, pripovedovali tudi učenci iz OŠ Staneta Žagarja Lipnica.
Medtem ko se šolarjem iz osrednje in zahodne Slovenije zimske počitnice počasi bližajo h koncu, jih bodo njihovi vrstniki iz vzhodne Slovenije šele dobro začeli. Sneg je v tem tednu lepo pobelil naše kraje in možnosti za razgibane in aktivne dneve na prostem je več kot dovolj. No pa tudi doma se vedno najde kaj zanimivega. Kako o zimskih počitnicah razmišljajo učenci z Osnovne šole Trbovlje in kakšni so njihovi nasveti za vse šolarje, ki jim bodo v prihajajočih dneh sledili, je zanimalo Tadejo Bizilj.
Čokata lobanja podobna konjski in mogočni, do 20 kilogramov težki, običajno lopatasti rogovi. Primeren za udomačitev, vendar popolna še ni uspela. Tehtajo do 800 kg. V Evropi živi samo še v Skandinaviji, Rusiji in ob Baltiku. Že veste o kom je Liana Buršič tokrat spraševala učence 3. razredov OŠ Domžale in biologinjo, vodnico v ljubljanskem ZOO-ju Petro Hrovatin? Prisluhnite posnetku
Ali imajo najljubši kotiček oziroma prostor v stanovanju, so razmišljali otroci iz Vrtca Trnovo.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Šolarji iz zahodnega in osrednjega dela Slovenije so ta teden na zimskih počitnicah, zato bi lahko rekli, da je za njih te dni vsak dan nedelja. O nedeljah in zimskih počitnicah smo se pogovarjali z učenci iz Osnovne šole Trbovlje.
Ta kratkovidni prebivalec izključno južne poloble, je v svoji hoji morda resda okoren, celo smešen. A morda niste vedeli, da je tudi spretnostni prvak, saj to lahko počne z mladičjim jajcem na nogah. Tudi njegove plavalne sposobnosti so vredne olimpijskih odličij. Zdi pa se, da imajo še vrhunski smisel za zabavo in igro, saj obožujejo dričanje po snegu ali ledu s trebuhom. O tem cesarskem spretnežu pa veliko zanimivega vedo tudi učenci 3. razredov OŠ Domžale in biologinja, vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin. Spraševala jih je Liana Buršič
Konec tedna je pred vrati in marsikdo od šolarjev ga bo izkoristil tudi za branje knjig. Nekaterim so bolj všeč razburljive dogodivščine, drugi imajo raje romantične zgodbe. Otroci iz Vrtca pod Gradom, enote Prule, pravijo, da tudi sami radi v roke vzamejo kakšno knjigl, še posebej, če je ta zabavna in smešna. Kaj vse se skriva na njihovih knjižnih policah, so povedali Tadeji Bizilj.
Za prijeten in sproščen pogovor je treba videti sogovornikov obraz, njegove oči, nasmeh, izraz na obrazu … Če pa nam kdo kaže hrbet, ga bolj težko ogovorimo, prav tako ne more videti, ali morda potrebujemo pomoč. Najbrž se je tudi zato v jeziku obdržal izraz, obrniti komu ali čemu hrbet … Več o tem pa učenci z OŠ Staneta Žagarja Lipnica.
Strast oziroma navdih in povezanost sta ključni besedi, ki bosta tokrat simbolno, kot slogan, pa navijamo, da tudi v praksi, prežemali zimske olimijske igre v Pjongčangu, ki se s slovesnostjo otvorijo danes. Olimpijski krogi naj bi bili eden najbolj cenjenih znakov na svetu, olimpijske igre pa festival športne odličnosti in tekmovanj, ki se je razvil v enega najpomembnejših mednarodnih dogodkov. In kako jih doživljajo, spremljajo mladi? Liana Buršič se je pogovarjala z učenci 3. razredov OŠ Domžale.
udi letos na današnji praznik svoja vrata na široko odpirajo številni kulturni zavodi, zvrstile se bodo brezplačne razstave, vodenja, delavnice in predstave. Četrtošolci iz ljubljanske Osnove šole Trnovo so povedali, da v kulturne ustanove radi zavijejo tudi sami.
Življenje nam vsem prinese tudi hude preizkušnje, neudobne položaje in težke naloge. Ko smo odrasli, gre lahko za ljubezenske težave, zdravje, finance ali službo, ko smo bili otroci, pa je bila šola tista, ki nam je delala preglavice. Kakšni so po naravi učenci z OŠ Staneta Žagarja Lipnica, so optimisti in na koncu tunela ali predora vidijo luč?
Neveljaven email naslov