Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Poskočni poligamist

03.11.2016

Na svetu je 54 različnih vrst zajcev, v Evropi poleg poljskega še planinski in divji kunec. Za zajca in kunca lahko rečemo, da sta to dve popolnoma različni živali. Pa čeprav sta si na prvi pogled zelo podobna, saj oba spadata v isti red in družino in imata nekaj podobnosti. Zajce so še do nedavnega prištevali med glodalce, a z njimi nimajo skupnih prednikov in spadajo v samostojen red zajcev. Življenjska strategija zajca je izmikanje naravnim sovražnikom, temu sta prilagojena tako telesna zgradba kot vedenje. Je izredno pozorna žival, stalno vohlja, odlično vidi, teče skokoma. Zanj so značilni paritveni obredi, samec se pari z več samicami. Zdaj pa prisluhnimo kaj so o tem poskočnem poligamistu Liani Buršič povedali učenci 2. a in b razreda OŠ Domžale ter biologinja Petra Hrovatin.

Na svetu je 54 različnih vrst zajcev, Slovenijo pa naseljujeta dve vrsti. V Evropi so poleg poljskega še planinski zajec in divji kunec. Kunce mnogi prištevajo med glodalce in pred časom so tudi spadali v red glodalcev (Rodentia).

Vendar pa so temeljite raziskave pokazale, da imajo kunci v zgornji čeljusti štiri sekalce in ne samo dveh kot glodalci. Ta dodatni par sekalcev se nahaja tik za prednjimi sekalci, z njimi pa kunec grabi in seklja hrano. Prav zaradi dodatnega para zob kunce, poleg njih pa tudi zajce, prištevamo v red Lagomorpha, ki je popolnoma samostojen in ločen od glodalcev.

Sekalci pri zajcih rastejo vse življenje ker se sekalci pri glodanju nenehno obrabljajo. Če se ne bi obrabljali bi predolgi seklaci zajca lahko ovirali pri hranjenju. Ko jedo, zajci s čeljustmi gibljejo vodoravno in hrane nikoli ne držijo s prvimi nogami. S krčenjem gozdov in širjenjem kultiviranih površin se je zajcu v Evropi močno razširil življenjski prostor. Tako danes naseljuje praktično celo Evropo. Življenjska strategija zajca je izmikanje naravnim sovražnikom, temu sta prilagojena tako telesna zgradba kot vedenje. Je izredno pozorna žival, stalno vohlja in prisluškuje, tudi vidi izvrstno.

Prvotno je živel v stepah, danes v kulturnih stepah z revnimi gozdovi, tudi v močvirjih v gorah do 3000 m nadmorske višine. Aktiven je ponoči in v mraku. Teče skokoma, pri begu dela okljuke. Živi posamično. Ležišče ima v talni vdolbini in ni podloženo. Ob paritvi potekajo živahni boji za samca, posamezno tudi za samico, značilni so paritveni obredi, zasledovanje in pretepi.

Poljski zajec dobro voha. Z dolgimi uhlji, ki jih lahko obrača, prestreza glasove. Oči ima ob straneh in vidi na vse strani brez obračanja glave. Ob počitku je vedno obrnjen proti vetru, tako da pravočasno zavoha bližajočo se nevarnost.

Razmnoževanje

Zajec je poligamist. Samec se pari z več samicami. Samica privabi samce z vonjem, ki ga izločajo spolne žleze. Parjenje je od konca zime do sredine poletja, koti večkrat letno. Zajklja skoplje plitko kotanjo na polju ali v gozdu in vanjo skoti mladiče, ki so že pokriti z dlako, vidijo in lahko prosto tekajo. Doji jih samo 17 dni, ker so že drugi dan sposobni objedati zelenje. Samica je breja 42 dni, koti 3 do 4 krat letno, po 2 do 5 polno odlakanih mladičev, niso slepi, tečejo že po nekaj urah, sesajo 3 tedne, po štirih tednih so samostojni. Zanimivo je, da je lahko zajklja znova oplojena že med brejostjo, saj ima rogato maternico, v kateri se lahko neodvisno razvijata dve legli.

Zajec spi velikokrat na dan, vendar le po nekaj sekund do največ nekaj minut. Tako spi zato, da je čim manj časa izpostavljen nevarnosti.

In kaj vse o zajcu vedo povedati učenci iz 2. a in b razreda OŠ Domžale ter biologinja Petra Hrovatin iz ljubljanskega ZOO-ja? Prisluhnite v tokratni oddaji.


Dobro jutro, otroci

2398 epizod

Dobro jutro, otroci

2398 epizod


Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.

Poskočni poligamist

03.11.2016

Na svetu je 54 različnih vrst zajcev, v Evropi poleg poljskega še planinski in divji kunec. Za zajca in kunca lahko rečemo, da sta to dve popolnoma različni živali. Pa čeprav sta si na prvi pogled zelo podobna, saj oba spadata v isti red in družino in imata nekaj podobnosti. Zajce so še do nedavnega prištevali med glodalce, a z njimi nimajo skupnih prednikov in spadajo v samostojen red zajcev. Življenjska strategija zajca je izmikanje naravnim sovražnikom, temu sta prilagojena tako telesna zgradba kot vedenje. Je izredno pozorna žival, stalno vohlja, odlično vidi, teče skokoma. Zanj so značilni paritveni obredi, samec se pari z več samicami. Zdaj pa prisluhnimo kaj so o tem poskočnem poligamistu Liani Buršič povedali učenci 2. a in b razreda OŠ Domžale ter biologinja Petra Hrovatin.

Na svetu je 54 različnih vrst zajcev, Slovenijo pa naseljujeta dve vrsti. V Evropi so poleg poljskega še planinski zajec in divji kunec. Kunce mnogi prištevajo med glodalce in pred časom so tudi spadali v red glodalcev (Rodentia).

Vendar pa so temeljite raziskave pokazale, da imajo kunci v zgornji čeljusti štiri sekalce in ne samo dveh kot glodalci. Ta dodatni par sekalcev se nahaja tik za prednjimi sekalci, z njimi pa kunec grabi in seklja hrano. Prav zaradi dodatnega para zob kunce, poleg njih pa tudi zajce, prištevamo v red Lagomorpha, ki je popolnoma samostojen in ločen od glodalcev.

Sekalci pri zajcih rastejo vse življenje ker se sekalci pri glodanju nenehno obrabljajo. Če se ne bi obrabljali bi predolgi seklaci zajca lahko ovirali pri hranjenju. Ko jedo, zajci s čeljustmi gibljejo vodoravno in hrane nikoli ne držijo s prvimi nogami. S krčenjem gozdov in širjenjem kultiviranih površin se je zajcu v Evropi močno razširil življenjski prostor. Tako danes naseljuje praktično celo Evropo. Življenjska strategija zajca je izmikanje naravnim sovražnikom, temu sta prilagojena tako telesna zgradba kot vedenje. Je izredno pozorna žival, stalno vohlja in prisluškuje, tudi vidi izvrstno.

Prvotno je živel v stepah, danes v kulturnih stepah z revnimi gozdovi, tudi v močvirjih v gorah do 3000 m nadmorske višine. Aktiven je ponoči in v mraku. Teče skokoma, pri begu dela okljuke. Živi posamično. Ležišče ima v talni vdolbini in ni podloženo. Ob paritvi potekajo živahni boji za samca, posamezno tudi za samico, značilni so paritveni obredi, zasledovanje in pretepi.

Poljski zajec dobro voha. Z dolgimi uhlji, ki jih lahko obrača, prestreza glasove. Oči ima ob straneh in vidi na vse strani brez obračanja glave. Ob počitku je vedno obrnjen proti vetru, tako da pravočasno zavoha bližajočo se nevarnost.

Razmnoževanje

Zajec je poligamist. Samec se pari z več samicami. Samica privabi samce z vonjem, ki ga izločajo spolne žleze. Parjenje je od konca zime do sredine poletja, koti večkrat letno. Zajklja skoplje plitko kotanjo na polju ali v gozdu in vanjo skoti mladiče, ki so že pokriti z dlako, vidijo in lahko prosto tekajo. Doji jih samo 17 dni, ker so že drugi dan sposobni objedati zelenje. Samica je breja 42 dni, koti 3 do 4 krat letno, po 2 do 5 polno odlakanih mladičev, niso slepi, tečejo že po nekaj urah, sesajo 3 tedne, po štirih tednih so samostojni. Zanimivo je, da je lahko zajklja znova oplojena že med brejostjo, saj ima rogato maternico, v kateri se lahko neodvisno razvijata dve legli.

Zajec spi velikokrat na dan, vendar le po nekaj sekund do največ nekaj minut. Tako spi zato, da je čim manj časa izpostavljen nevarnosti.

In kaj vse o zajcu vedo povedati učenci iz 2. a in b razreda OŠ Domžale ter biologinja Petra Hrovatin iz ljubljanskega ZOO-ja? Prisluhnite v tokratni oddaji.


24.04.2014

Knjige

Danes je svetovni dan knjige ter avtorskih pravic, zato vsem ljubiteljem knjig.. . še na mnoga leta in veliko dobrih knjig! Uživajte v temu tednu, saj smo Slovenci eni redkih, ki svetovni dan knjige praznujemo cel teden. Vzemite si dobro branje in čas se bo ustavil… vsaj za malo. Če pa potrebujete še kakšen razlog, zakaj se usesti s knjigo v roki, prisluhnite drugošolcem osnovne šole Prule. Gei Saje so povedali, zakaj je brati knjige lepo, dobro in koristno.


24.04.2014

Svet brez plastike

Plastiko je leta 1839 odkril Charles Goodyear. Čeprav nas novosti sicer velikokrat prestrašijo, smo jo v 175 letih vzeli za svojo. Uporabljamo jo pri izdelavi mnogih naprav, z njo pa lahko celo plačujemo. V svet, kjer plastike ni, pa je s tretješolci Osnovne šole Prežihovega Voranca Ljubljana pokukala Andreja Gradišar.


22.04.2014

Dan Zemlje

Danes je svetovni dan Zemlje. Tretješolci iz ljubljanske osnovne šole Vič so nad njinim zdravjem zaskrbljeni, saj je naš planet preveč onesnažen. Kako vedo, da je Zemlja bolna in kaj bi morali storiti, da bi se bolje počutila, so povedali Petri Medved. Dobro jutro, otroci


21.04.2014

Prijateljstvo

Vsak potrebuje prijatelje. Z njimi se smejemo, jokamo, zaupamo in si pomagamo. So naši sopotniki skozi življenje. Kako pomagate prijateljem, je Dejan Petek vprašal učence 3. razreda Osnovne šole Riharda Jakopiča v Ljubljani.


18.04.2014

Prebujanje z 2.b.razredom iz OŠ Polje

V jutranjih minutkah za najmlajše nas Alja Verbole prebuja skupaj z učenci 2.b.razreda iz Osnovne šole Polje, ki radi pojejo, plešejo, raziskujejo ... in so eko! Dobro jutro, otroci!


17.04.2014

Kaj dela minister

Delo ministrov je eno najbolj odgovornih, saj morajo skrbeti za dobrobit vseh državljanov. O tem, kakšno je njihovo delo, se je z učenci 2. a Osnovne šole Ledina pogovarjala Andreja Gradišar.


16.04.2014

Robot prijatelj

Obkroženi smo z vedno več tehnologije, ki zelo hitro napreduje. Stroji nas spremljajo vsepovsod. Robot, ki bi nam pomagal pri delu okoli hiše, ni več stvar fantastike, ampak bližnje prihodnosti. Ali je lahko robot dober prijatelj, je Dejan Petek vprašal učence 3. razreda Osnovne šole Riharda Jakopiča v Ljubljani.


15.04.2014

Kapljica

Kaj dela kapljica?


14.04.2014

Pevci Dolina pri Trstu

Gaja, Dana, Tanja in Jakob so učenci slovenske osnovne šole Prežihov Voranc iz Doline pri Trstu. So navdušeni pevci in zato veselo prepevajo v šolskem pevskem zboru, so povedali Petri Medved in ji seveda zapeli svojo najljubšo pesem.


11.04.2014

Facebook

Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.


10.04.2014

Kaj naredimo iz lesa

Človek že od nekdaj les uporablja za različne namene. Z njim si je gradil bivališča, uporabljali so ga in ga še v gradbeništvu, drva nam omogočajo toploto. Kaj vse še lahko naredimo iz lesa, so Petri Medved povedali tretješolci iz ljubljanske osnovne šole Vič.


08.04.2014

Zakaj gori luč v hladilniku

Ste že pojedli zajtrk? Verjetno ste vzeli kaj iz hladilnika in lučka se je prižgala. V hladilniku se prižge, medtem ko je v zamrzovalniku ni. Zakaj gori luč v hladilniku, je Dejan Petek vprašal učence 3. razreda Osnovne šole Naklo.


08.04.2014

Kuhinja

Kadar nas zgrabi lakota, bi vsi radi, da je kosilo čimprej skuhano in miza kar se da hitro pogrnjena. A vse to mora nekdo narediti! Najhitreje gre, kadar si pri kuhanju, pripravljanju in pospravljanju med seboj pomagamo. Otroci iz skupine Petelini iz vrtca Najdihojca v Ljubljani so Ani Gabršček razložili, kako in komu največkrat pomagajo v kuhinji.


07.04.2014

Zdravje

Ob svetovnem dnevu zdravja bi se bilo morda dobro malo zamisliti, ali dovolj dobro skrbimo za svoje zdravje in kaj bi še lahko storili, da bi se v svojem telesu počutili čim bolje. Navdih pri razmišljanju naj bodo danes otroci iz skupine Petelini iz Vrtca Najdihojca v Ljubljani, ki so opisali, kako oni telovadijo in skrbijo za svoje zdravje. Prispevek je pripravila Ana Gabršček.


04.04.2014

Filmi

Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.


03.04.2014

Davek po otroško

Otroci si nekatere stvari včasih predstavljajo malo drugače kot odrasli. Tako je tudi pri davku. O tem, kaj davek sploh je, se je s tretješolci Osnovne šole Mirana Jarca Ljubljana pogovarjala Andreja Gradišar.


02.04.2014

Knjige

Koliko moraš biti star, da lahko napišeš knjigo?


01.04.2014

1. april

Danes je dan potegavščin in izmišljenih zgodb. Tako da pazite, da ne nasedete prehitro. O 1. aprilu se je Dejan Petek pogovarjal z učenci 3. razreda Osnovne šole Danile Kumar v Ljubljani. Seveda zaradi tehničnih težav rubrike Dobro jutro otroci danes ne bo.


31.03.2014

Veseli tobogan

Naša radijska oddaja Veseli tobogan razveseljuje otroke, no pa tudi tiste starejše, že 50 let. In čeprav je letos praznovala to častitljivo obletnico, je še vedno mladostna, kot ob prvem oglašanju v radijski eter. In tako bo ostalo tudi naprej. Naslednjič ji boste vsi namreč lahko prisluhnili to nedeljo, 6. aprila, gostovala pa bo na Osnovni šoli Prevalje. No in Matej Jevnišek je v minulem tednu tam obiskal otroke, ki so mu povedali, kakšna je bila avdicija za nastop na Veselem toboganu.


27.03.2014

Star papir

Društvo Ekologi brez meja tudi letos izvaja akcijo Star papir za novo upanje, ki poteka med 17. marcem in 30. aprilom. Izkupiček od zbranega starega papirja, ki ga lahko prispevamo vsi, bo namenjen v dobrodelne namene. Iz na videz neuporabnega starega papirja pa lahko v rokah spretnih ustvarjalcev, kot so učenci prvega razreda Osnovne šole Lava, nastanejo prav zanimive stvari. Kako lahko uporabimo star papir je v pogovoru z njimi zanimalo Ano Gabršček.


Stran 71 od 120
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov